Page 122 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 122
V primežu medplemiških prerivanj
našle prostor za svoje zadnje počivališče.13 Med pričami v listini so našte-
ti celjski župnik Rupert, Henrik Polzelski, Werhard »de Owe« (verjetno
iz Zaloga pri Žalcu), sodnik Oto iz Polzele, Markvard iz Hotunjščice (ali
Hudinje)14 in Janez iz Prežina. Posest Ortov je bila očitno dokaj razvejana.
Prekopa leži vzhodno od Vranskega, od koder je posest segala še v Polzelo,
Andraž in Zalog, kjer domnevamo večjo strnjeno posest; severno od Celja
so morda imeli svojo posest ob Hudinji ter vzhodno od Celja v fevdu krški
grad Prežin (danes Prožinska vas). Omenjena listina je bila spisana bodisi v
samostanu bodisi v Celju, kjer je bil verjetno Oto Polzelski uradnik na de-
želskem sodišču za Savinjsko marko.
Hartnid IV. iz Orta se je po tem dogodku odpravil proti severu na svo-
ja druga posestva, ležeča na Štajerskem in Gornjem Avstrijskem. Tam je
septembra istega leta izdal listino, v kateri je priznal sekovskemu samosta-
nu določene pravice nad posestvijo, ki mu jo je podelil že njegov oče.15 Na
poti ga je spremljal tudi vsaj en predstavnik savinjskih militov, Herman II.
iz Prežina, brat že zgoraj omenjenega Janeza,16 ki je prav tako pričal v ome-
Npr. Žovneški (prim. Jože Mlinarič, Celjani in njihov odnos do samostanov, v: Celjski grofje
– stara tema, nova spoznanja, Celje 1998, 125–143, posebej 126) in Kacenštajnski, za katere
vemo, da so že pred letom 1243 pokopavali v svoji grobnici v samostanski cerkvi (1243, no-
vember 10; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 612).
Možni sta obe lokaciji za sedež tega milita. Pavle Blaznik locira tega viteza (in tudi ostale), ki
se imenuje kot »de Chutenpach«, »de Guthempach«, »der Chutenpacher«, v Hudinjo, vas
pri Celju (P. Blaznik, Topografija I, 292, 293), medtem ko npr. Janko Orožen locira omenjene
viteze v Hotunjščico, »dvor pod Goro Oljko pri izlivu Hotunjščice v Ložnico« (Janko Oro-
žen, Zgodovina Celja in okolice I, Celje 1971, 121). Opozorimo naj, da če pregledujemo na-
vedbe, ki jih je skrbno zbral Pavle Blaznik, opazimo, da se tiste, ki se nedvomno nanašajo na
Hudinjo, vedno zapisujejo kot »Chodinie«, »Chodin«, »Kodin« ipd., medtem ko se tiste,
ki so nedvomno povezane z nelociranim dvorom, zapisovane kot »de Chutenpach«, »der
Chuedenpacher« ipd., kar govori bolj v prid tezi, da imamo opravka z dvema lokacijama in
da moramo raje sprejeti lociranje Janka Orožna na področje potoka Hotunjščica kot pa v vas
Hudinja. O tem govori tudi dogajanje iz leta 1278, ko je pokojni Berchtold »de Chuttenpa-
ch« zapustil v svojem testamentu Gornjegrajskemu samostanu eno hubo v Grebencu (zaselek
v Dobriču pod Goro Oljko), za kar si je izprosil aniverzarij (1278; orig. perg. listina v NALj,
vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1130), kar nedvomno govori o tem, da je Bertold zasedal
dvor na področju pod Goro Oljko in ne severno od Celja. Ne more pa biti nobenega dvoma o
posesti gospodov iz Orta na področju severno od Celja. Leta 1263 je tako v ortski listini med
pričami mogoče najti tudi krškega ministeriala (!) Henrika z Rosenberga (Rožnega vrha), ka-
terega prisotnost kaže na ortsko posest na področju zahodno od Vojnika. Spoznali bomo tudi
krški Prežin, ki so ga prav tako imeli v fevdu gospodje iz Orta od krške škofije ter ga dajali da-
lje v sekundarni fevd.
1229, september 17; objavljeno v: StUB II, št. 263, 359.
Prežinski so bili, prav tako kot Roženberški, sicer krški ministeriali, grad Prežin pa je bil kr-
ški grad. To pomeni, da so imeli Orti očitno Prežin v krškem fevdu in ga kot takega oddajali
dalje Prežinskim v sekundarni fevd (»afterlehen«).
našle prostor za svoje zadnje počivališče.13 Med pričami v listini so našte-
ti celjski župnik Rupert, Henrik Polzelski, Werhard »de Owe« (verjetno
iz Zaloga pri Žalcu), sodnik Oto iz Polzele, Markvard iz Hotunjščice (ali
Hudinje)14 in Janez iz Prežina. Posest Ortov je bila očitno dokaj razvejana.
Prekopa leži vzhodno od Vranskega, od koder je posest segala še v Polzelo,
Andraž in Zalog, kjer domnevamo večjo strnjeno posest; severno od Celja
so morda imeli svojo posest ob Hudinji ter vzhodno od Celja v fevdu krški
grad Prežin (danes Prožinska vas). Omenjena listina je bila spisana bodisi v
samostanu bodisi v Celju, kjer je bil verjetno Oto Polzelski uradnik na de-
želskem sodišču za Savinjsko marko.
Hartnid IV. iz Orta se je po tem dogodku odpravil proti severu na svo-
ja druga posestva, ležeča na Štajerskem in Gornjem Avstrijskem. Tam je
septembra istega leta izdal listino, v kateri je priznal sekovskemu samosta-
nu določene pravice nad posestvijo, ki mu jo je podelil že njegov oče.15 Na
poti ga je spremljal tudi vsaj en predstavnik savinjskih militov, Herman II.
iz Prežina, brat že zgoraj omenjenega Janeza,16 ki je prav tako pričal v ome-
Npr. Žovneški (prim. Jože Mlinarič, Celjani in njihov odnos do samostanov, v: Celjski grofje
– stara tema, nova spoznanja, Celje 1998, 125–143, posebej 126) in Kacenštajnski, za katere
vemo, da so že pred letom 1243 pokopavali v svoji grobnici v samostanski cerkvi (1243, no-
vember 10; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 612).
Možni sta obe lokaciji za sedež tega milita. Pavle Blaznik locira tega viteza (in tudi ostale), ki
se imenuje kot »de Chutenpach«, »de Guthempach«, »der Chutenpacher«, v Hudinjo, vas
pri Celju (P. Blaznik, Topografija I, 292, 293), medtem ko npr. Janko Orožen locira omenjene
viteze v Hotunjščico, »dvor pod Goro Oljko pri izlivu Hotunjščice v Ložnico« (Janko Oro-
žen, Zgodovina Celja in okolice I, Celje 1971, 121). Opozorimo naj, da če pregledujemo na-
vedbe, ki jih je skrbno zbral Pavle Blaznik, opazimo, da se tiste, ki se nedvomno nanašajo na
Hudinjo, vedno zapisujejo kot »Chodinie«, »Chodin«, »Kodin« ipd., medtem ko se tiste,
ki so nedvomno povezane z nelociranim dvorom, zapisovane kot »de Chutenpach«, »der
Chuedenpacher« ipd., kar govori bolj v prid tezi, da imamo opravka z dvema lokacijama in
da moramo raje sprejeti lociranje Janka Orožna na področje potoka Hotunjščica kot pa v vas
Hudinja. O tem govori tudi dogajanje iz leta 1278, ko je pokojni Berchtold »de Chuttenpa-
ch« zapustil v svojem testamentu Gornjegrajskemu samostanu eno hubo v Grebencu (zaselek
v Dobriču pod Goro Oljko), za kar si je izprosil aniverzarij (1278; orig. perg. listina v NALj,
vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1130), kar nedvomno govori o tem, da je Bertold zasedal
dvor na področju pod Goro Oljko in ne severno od Celja. Ne more pa biti nobenega dvoma o
posesti gospodov iz Orta na področju severno od Celja. Leta 1263 je tako v ortski listini med
pričami mogoče najti tudi krškega ministeriala (!) Henrika z Rosenberga (Rožnega vrha), ka-
terega prisotnost kaže na ortsko posest na področju zahodno od Vojnika. Spoznali bomo tudi
krški Prežin, ki so ga prav tako imeli v fevdu gospodje iz Orta od krške škofije ter ga dajali da-
lje v sekundarni fevd.
1229, september 17; objavljeno v: StUB II, št. 263, 359.
Prežinski so bili, prav tako kot Roženberški, sicer krški ministeriali, grad Prežin pa je bil kr-
ški grad. To pomeni, da so imeli Orti očitno Prežin v krškem fevdu in ga kot takega oddajali
dalje Prežinskim v sekundarni fevd (»afterlehen«).
