Page 120 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 120
V primežu medplemiških prerivanj
kot za družbeni status družine izjemno pomembno. Prav tako so bili posa-
mezni predstavniki družine tudi štajerski maršali,3 kar vse je pripomoglo k
utrjevanju njihovega gospodarskega, socialnega in družbenega statusa. Ple-
menitniki iz Orta, katerih izvor domnevamo, kot smo to dokazovali v po-
glavju o dogajanju na obravnavanem področju v 12. stoletju, v družini Tra-
isen-Feistriških, so bili sicer ministeriali štajerskega mejnega grofa,4 vendar
na področju Savinjske marke niso prisotni kot takšni, temveč so imeli tu v
upravljanju cerkvene (Guštanj, Prežin) in koroške fevde (ter morda tudi ne-
kaj alodialne posesti), o čemer bomo več razpravljali v nadaljevanju besedi-
la. Družina pa je imela na svojem matičnem področju na Gornjem Avstrij-
skem alodialna posestva, kar je dejstvo, ki (med ostalimi) potrjuje njihov
izvor v visokosvobodni družini Traisen-Feistriških.5
Poglejmo natančneje obseg posesti družine iz Orta na obravnavanem
področju. Prvič se posredno omenja povezava gospodov iz Orta s Savinj-
sko dolino v že omenjeni listini iz leta 1147. Med pričami navedeni »Vol-
fkang de Soune« je skoraj gotovo pripadal članom ortskega spremstva, ven-
dar nam njegov splošni predikat »iz Savinjske doline« ne pove prav veliko.
Drugače je z naslednjo listino, ki priča o povezanosti družine s Savinjsko
dolino. Okoli leta 1185 sta se Herand Wildonski in Hartnid iz Orta odpo-
vedala svojim zahtevkom nad v listini naštetimi posestmi v korist samosta-
na Admont.6 Med pričami je naveden tudi »Pernhardus de Cilie«. Ta na-
vedba pa že govori o nalogi, ki so jo imeli gospodje iz Orta v Savinjski doli-
ni – o upravljanju deželskega sodišča v Celju. Povsem logična je domneva,
da je bil omenjeni Bernard iz Celja ortski uradnik (prav verjetno je pravil-
na Pircheggerjeva teza, da je bil v funkciji deželskega sodnika, ki je bil kot
tak v službi Ortov, ki so imeli deželsko sodišče v fevdu) in se je v tej vlogi
znašel tudi med pričami v listini, katere vsebina se sicer tiče Zgornje Štajer-
ske. Med naštetima listinama je velik časovni razpon, ki morda kaže na to,
da gospodje iz Orta v 12. stoletju še niso imeli v Savinjski dolini večjih po-
sesti, temveč so morda imeli v fevdu le urad deželske sodnije in zato še niso
bili bolj prisotni v dogajanju na jugu. V 13. stoletju se nato začnejo mno-
Kot takšna sta bila v listinah titulirana Hartnid III. (1191) in Hartnid VI. (1249). Primerjaj:
V. von Handel-Mazzetti, Waltenstein und Eppenberg und die Herren »von Ort im Traunsee«,
102, ter H. Pirchegger, Landesfürts und Adel, 228.
Primerjaj: StUB I, št. 307, 309, 310 (»de ministerialibus (marchionis de Styra) /…/ Hartnit
de Orth«); StUB I, št. 393, 371–373 (»Hertnidus de Orte« je naštet med pričami na prvem
mestu takoj za »Otakar marchio«). Še: H. Pirchegger, Landesfürst und Adel III, 216.
Prim. H. Dopsch, Die Länder und das Reich, 218, kjer izvaja družino iz Orta iz Ernesta Trai-
senskega.
Okoli 1185; objavljeno v: StUB I, št. 662, 641. J. Wichner, Admont II, 182 (op. 24).
kot za družbeni status družine izjemno pomembno. Prav tako so bili posa-
mezni predstavniki družine tudi štajerski maršali,3 kar vse je pripomoglo k
utrjevanju njihovega gospodarskega, socialnega in družbenega statusa. Ple-
menitniki iz Orta, katerih izvor domnevamo, kot smo to dokazovali v po-
glavju o dogajanju na obravnavanem področju v 12. stoletju, v družini Tra-
isen-Feistriških, so bili sicer ministeriali štajerskega mejnega grofa,4 vendar
na področju Savinjske marke niso prisotni kot takšni, temveč so imeli tu v
upravljanju cerkvene (Guštanj, Prežin) in koroške fevde (ter morda tudi ne-
kaj alodialne posesti), o čemer bomo več razpravljali v nadaljevanju besedi-
la. Družina pa je imela na svojem matičnem področju na Gornjem Avstrij-
skem alodialna posestva, kar je dejstvo, ki (med ostalimi) potrjuje njihov
izvor v visokosvobodni družini Traisen-Feistriških.5
Poglejmo natančneje obseg posesti družine iz Orta na obravnavanem
področju. Prvič se posredno omenja povezava gospodov iz Orta s Savinj-
sko dolino v že omenjeni listini iz leta 1147. Med pričami navedeni »Vol-
fkang de Soune« je skoraj gotovo pripadal članom ortskega spremstva, ven-
dar nam njegov splošni predikat »iz Savinjske doline« ne pove prav veliko.
Drugače je z naslednjo listino, ki priča o povezanosti družine s Savinjsko
dolino. Okoli leta 1185 sta se Herand Wildonski in Hartnid iz Orta odpo-
vedala svojim zahtevkom nad v listini naštetimi posestmi v korist samosta-
na Admont.6 Med pričami je naveden tudi »Pernhardus de Cilie«. Ta na-
vedba pa že govori o nalogi, ki so jo imeli gospodje iz Orta v Savinjski doli-
ni – o upravljanju deželskega sodišča v Celju. Povsem logična je domneva,
da je bil omenjeni Bernard iz Celja ortski uradnik (prav verjetno je pravil-
na Pircheggerjeva teza, da je bil v funkciji deželskega sodnika, ki je bil kot
tak v službi Ortov, ki so imeli deželsko sodišče v fevdu) in se je v tej vlogi
znašel tudi med pričami v listini, katere vsebina se sicer tiče Zgornje Štajer-
ske. Med naštetima listinama je velik časovni razpon, ki morda kaže na to,
da gospodje iz Orta v 12. stoletju še niso imeli v Savinjski dolini večjih po-
sesti, temveč so morda imeli v fevdu le urad deželske sodnije in zato še niso
bili bolj prisotni v dogajanju na jugu. V 13. stoletju se nato začnejo mno-
Kot takšna sta bila v listinah titulirana Hartnid III. (1191) in Hartnid VI. (1249). Primerjaj:
V. von Handel-Mazzetti, Waltenstein und Eppenberg und die Herren »von Ort im Traunsee«,
102, ter H. Pirchegger, Landesfürts und Adel, 228.
Primerjaj: StUB I, št. 307, 309, 310 (»de ministerialibus (marchionis de Styra) /…/ Hartnit
de Orth«); StUB I, št. 393, 371–373 (»Hertnidus de Orte« je naštet med pričami na prvem
mestu takoj za »Otakar marchio«). Še: H. Pirchegger, Landesfürst und Adel III, 216.
Prim. H. Dopsch, Die Länder und das Reich, 218, kjer izvaja družino iz Orta iz Ernesta Trai-
senskega.
Okoli 1185; objavljeno v: StUB I, št. 662, 641. J. Wichner, Admont II, 182 (op. 24).
