Page 124 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 124
V primežu medplemiških prerivanj
v ortsko vazalno rodbino, ki je upravljala grad Švarcenštajn v Lazah pri Ve-
lenju.22 Grad bi po tej sliki v prvi polovici 13. stoletja, v nasprotju z uvelja-
vljenim prepričanjem, ki ga datira šele v 14. stoletje, torej že stal in bi prešel
v roke Žovneških ali v drugi polovici 13. stoletja po izumrtju družine Or-
tov ali pa nekoliko kasneje, leta 1322, preko žovneškega dedovanja po gro-
fih Vovbrških.23
Tezo lahko še podkrepimo: leta 124524 in 124625 najdemo v dveh ptuj-
skih listinah navedenega med pričami tudi že omenjenega Friderika Pol-
zelskega (»Fridericus de Haelenstein«). Prva listina govori o obveznostih,
ki sta jih imela brata Friderik in Hartnid Ptujska do samostana v Št. Pavlu
in bi navzočnost Polzelskega lahko razlagali skozi optiko šentpavelskih po-
sesti, ki jih je le-ta imel na področju Polzele, in že omenjene povezanosti
šentpavelskega samostana in vitezov Polzelskih. V listini sta kot priči na-
šteta tudi brata Wolvelin in Herman Kacenštajnska. Druga listina pa nas
prepričuje, da moramo poiskati drugačno razlago. V tej je Hartnid Ptuj-
ski iz ljubezni do Dipolda I. Kacenštajnskega in njegovega tam pokopa-
nega sina Gebharda podelil gornjegrajskemu samostanu določene posesti
v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Ta podelitev je sledila prvi podelitvi
posesti samostanu (z istim namenom), ki je bila izvedena že tri leta pred
tem,26 pri kateri pa Friderik Polzelski še ni sodeloval. Kako torej razloži-
ti omenjeno (ne)pojavljanje polzelskega plemiča v ptujskih listinah? Naša
predpostavka je sledeča: polzelski plemič, ortski ministerial Friderik, je v
dveh ptujskih listinah nastopal skupaj s Kacenštajnskimi, s katerimi je oči-
tno v tem času prišlo do navezovanja sorodstvenih vezi, to je do predporoč-
nih pogajanj. Predvidevamo, da je Friderik Polzelski oče neimenovane ort-
ske vazalke (domnevamo, da je to Kunigunda Švarcenštajnska), ki se je po-
ročila s Hermanom I. Kacenštajnskim in zaradi česar sta oba seniorja, Ptuj-
ski in Ort, leta 1248 sklenila pogodbo o nasledstvu. Predpostavko seveda
dodatno podkrepljuje dejstvo, da ležijo posesti gradu Polzela in grad Švar-
cenštajn v neposredni soseščini.
1283, marec 21, St. Georgen am Langsee; objavljeno v: MDC V, št. 542, 346. Opozoriti je po-
trebno, da je možna tudi drugačna razlaga, in sicer da spada imenovana Kunigunda na grad
Schwartzenstein na zahodnem Koroškem (blizu Paterniona). To je med drugimi zagovarjal
tudi F. X. Kohla, v: Kärntens Burgen, Schlösser, Ansitze und Wehrhafte Stätten, Erster Teil,
289. Glede na zgoraj zapisane povezave in navedene listine se nam zdi verjetnejša razlaga, ki
jo podajamo v besedilu.
Prim. Tone Ravnikar, Vzhodna polovica Šaleške doline v srednjem veku, v: Velenje. Razpra-
ve o zgodovini mesta in okolice, Velenje 1999, 179–181.
1245, december 13, Ptuj; regest objavljen v: Kos, Gradivo V, št. 872, 412.
1246, Ptuj; regest objavljen v: Kos, Gradivo V, št. 896, 423.
1243, november 10, Ptuj; regest objavljen v: Kos, Gradivo V, št. 821, 391.
v ortsko vazalno rodbino, ki je upravljala grad Švarcenštajn v Lazah pri Ve-
lenju.22 Grad bi po tej sliki v prvi polovici 13. stoletja, v nasprotju z uvelja-
vljenim prepričanjem, ki ga datira šele v 14. stoletje, torej že stal in bi prešel
v roke Žovneških ali v drugi polovici 13. stoletja po izumrtju družine Or-
tov ali pa nekoliko kasneje, leta 1322, preko žovneškega dedovanja po gro-
fih Vovbrških.23
Tezo lahko še podkrepimo: leta 124524 in 124625 najdemo v dveh ptuj-
skih listinah navedenega med pričami tudi že omenjenega Friderika Pol-
zelskega (»Fridericus de Haelenstein«). Prva listina govori o obveznostih,
ki sta jih imela brata Friderik in Hartnid Ptujska do samostana v Št. Pavlu
in bi navzočnost Polzelskega lahko razlagali skozi optiko šentpavelskih po-
sesti, ki jih je le-ta imel na področju Polzele, in že omenjene povezanosti
šentpavelskega samostana in vitezov Polzelskih. V listini sta kot priči na-
šteta tudi brata Wolvelin in Herman Kacenštajnska. Druga listina pa nas
prepričuje, da moramo poiskati drugačno razlago. V tej je Hartnid Ptuj-
ski iz ljubezni do Dipolda I. Kacenštajnskega in njegovega tam pokopa-
nega sina Gebharda podelil gornjegrajskemu samostanu določene posesti
v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Ta podelitev je sledila prvi podelitvi
posesti samostanu (z istim namenom), ki je bila izvedena že tri leta pred
tem,26 pri kateri pa Friderik Polzelski še ni sodeloval. Kako torej razloži-
ti omenjeno (ne)pojavljanje polzelskega plemiča v ptujskih listinah? Naša
predpostavka je sledeča: polzelski plemič, ortski ministerial Friderik, je v
dveh ptujskih listinah nastopal skupaj s Kacenštajnskimi, s katerimi je oči-
tno v tem času prišlo do navezovanja sorodstvenih vezi, to je do predporoč-
nih pogajanj. Predvidevamo, da je Friderik Polzelski oče neimenovane ort-
ske vazalke (domnevamo, da je to Kunigunda Švarcenštajnska), ki se je po-
ročila s Hermanom I. Kacenštajnskim in zaradi česar sta oba seniorja, Ptuj-
ski in Ort, leta 1248 sklenila pogodbo o nasledstvu. Predpostavko seveda
dodatno podkrepljuje dejstvo, da ležijo posesti gradu Polzela in grad Švar-
cenštajn v neposredni soseščini.
1283, marec 21, St. Georgen am Langsee; objavljeno v: MDC V, št. 542, 346. Opozoriti je po-
trebno, da je možna tudi drugačna razlaga, in sicer da spada imenovana Kunigunda na grad
Schwartzenstein na zahodnem Koroškem (blizu Paterniona). To je med drugimi zagovarjal
tudi F. X. Kohla, v: Kärntens Burgen, Schlösser, Ansitze und Wehrhafte Stätten, Erster Teil,
289. Glede na zgoraj zapisane povezave in navedene listine se nam zdi verjetnejša razlaga, ki
jo podajamo v besedilu.
Prim. Tone Ravnikar, Vzhodna polovica Šaleške doline v srednjem veku, v: Velenje. Razpra-
ve o zgodovini mesta in okolice, Velenje 1999, 179–181.
1245, december 13, Ptuj; regest objavljen v: Kos, Gradivo V, št. 872, 412.
1246, Ptuj; regest objavljen v: Kos, Gradivo V, št. 896, 423.
1243, november 10, Ptuj; regest objavljen v: Kos, Gradivo V, št. 821, 391.
