Page 119 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 119
esti družine
iz Orta na
obravnavanem
področju
Vnašem pregledu smo že natančneje umestili v prostor vse rodbine,
ki so se tako ali drugače zapisale v zgodovinski spomin 12. in 13.
stoletja Savinjske in Šaleške doline, ostane nam le še družina, poimenova-
na po svojem matičnem sedežu – gradu Ort na Traunseeju na Gornjem
Avstrijskem. V uvodu smo na kratko že orisali razprostranjenost njihovih
spodnještajerskih posesti in čas prihoda družine na obravnavano področje.
Zapisali smo že, da je o prisotnosti gospodov iz Orta v Savinjski dolini mo-
goče govoriti vsaj od srede 12. stoletja dalje ter od tretje četrtine dalje tudi z
veliko verjetnostjo o tem, da so upravljali deželsko sodišče Savinjske doline
(Savinjske marke) s sedežem verjetno v Celju, o čemer bomo v nadaljevanju
še razpravljali. Razprostranjenost njihovih posesti pomagajo rekonstruira-
ti listine iz 13. stoletja, iz katerih izvemo, da je večina njihove savinjske po-
sesti zaobjemala prostor na mejnem področju med Savinjsko in Šaleško do-
lino, na področju Polzele, Andraža nad Polzelo, Ložnice in Šmartnega ob
Paki. Njihovi militi pa so našteti v Polzeli, Hudinji, Prežinu nad Štorami
ter severno od Šaleške doline – v Guštanju, ki so ga imeli gospodje iz Orta
v fevdu od bamberških škofov od srede 12. stoletja dalje.
Najverjetneje so torej upravljali tudi deželsko sodišče v Celju, za katero
H. Pirchegger domneva, da so ga posedovali vsaj od smrti Guntherja, za-
dnjega mejnega grofa Savinjske marke.1 Gospodje iz Orta so poleg tega so-
dišča imeli v fevdu od avstrijskega deželnega kneza tudi deželsko sodišče
ob Raabi.2 Upravljanje obeh deželskih sodišč je bilo tako za finančno moč
H. Pirchegger, Landesfürst und Adel I, 38.
H. Pirchegger, Landesfürst und Adel III, 217.
iz Orta na
obravnavanem
področju
Vnašem pregledu smo že natančneje umestili v prostor vse rodbine,
ki so se tako ali drugače zapisale v zgodovinski spomin 12. in 13.
stoletja Savinjske in Šaleške doline, ostane nam le še družina, poimenova-
na po svojem matičnem sedežu – gradu Ort na Traunseeju na Gornjem
Avstrijskem. V uvodu smo na kratko že orisali razprostranjenost njihovih
spodnještajerskih posesti in čas prihoda družine na obravnavano področje.
Zapisali smo že, da je o prisotnosti gospodov iz Orta v Savinjski dolini mo-
goče govoriti vsaj od srede 12. stoletja dalje ter od tretje četrtine dalje tudi z
veliko verjetnostjo o tem, da so upravljali deželsko sodišče Savinjske doline
(Savinjske marke) s sedežem verjetno v Celju, o čemer bomo v nadaljevanju
še razpravljali. Razprostranjenost njihovih posesti pomagajo rekonstruira-
ti listine iz 13. stoletja, iz katerih izvemo, da je večina njihove savinjske po-
sesti zaobjemala prostor na mejnem področju med Savinjsko in Šaleško do-
lino, na področju Polzele, Andraža nad Polzelo, Ložnice in Šmartnega ob
Paki. Njihovi militi pa so našteti v Polzeli, Hudinji, Prežinu nad Štorami
ter severno od Šaleške doline – v Guštanju, ki so ga imeli gospodje iz Orta
v fevdu od bamberških škofov od srede 12. stoletja dalje.
Najverjetneje so torej upravljali tudi deželsko sodišče v Celju, za katero
H. Pirchegger domneva, da so ga posedovali vsaj od smrti Guntherja, za-
dnjega mejnega grofa Savinjske marke.1 Gospodje iz Orta so poleg tega so-
dišča imeli v fevdu od avstrijskega deželnega kneza tudi deželsko sodišče
ob Raabi.2 Upravljanje obeh deželskih sodišč je bilo tako za finančno moč
H. Pirchegger, Landesfürst und Adel I, 38.
H. Pirchegger, Landesfürst und Adel III, 217.
