Page 99 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 99
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
ske ipd.). Prav tako v tem okviru interpretiramo fenomen pornografizacije
deklet skozi nepooblaščeno fotografiranje ali snemanje z mobilnim telefo-
nom v določenih intimnih situacijah in distribucijo posnetkov po omrež-
ju. Gre za pornografizacijo s popularno metodo »naredi sam/-a« (DIY,
do-it-yourself), ki je ena od dominantnih dejavnikov novomedijske moči v
reproduciranju spolnih vlog v diskriminatornem razmerju.
Medsebojna povezanost spolnosti in nasilja je v različnih diskurzih kon-
ceptualno raznoliko zaobjeta. Pornoindustrija v okviru pornografskih
podžanrov umešča sadomazohizem v register konsenzualne spolnosti; pri
nas in drugje v EU so konstrukcije tovrstne pornoseksualnosti večinoma
nelegalne. Problematika s/m porna z vidika obravnave pornografskega na-
silja je bila tudi v okviru feministične teorije že tematizirana; prav tako so
bile izpostavljene ambivalence v opredeljevanju sadomazohističnega porna
kot konsenzualnega ali pa, nasprotno, nasilnega oziroma nekonsenzualne-
ga uprizarjanja spolnosti (Šribar, 2006: 43–44). Čeprav to teoretsko dile-
mo puščava odprto, je z aplikativnega vidika – glede na funkcionalnost re-
gulacijskih mehanizmov – smiselna umestitev s/m pod pornografsko na-
silne, spolno nekonsenzualne vsebine. Poseben problem skrajnih in nele-
galnih konstrukcij spolnega nasilja so pornofilmi snuff z dejansko umor-
jenimi akterkami. Krog pornofilov in pornolobija obstoj teh filmov v sve-
tu in pri nas zanika; v Sloveniji se je teme z negiranjem realnih umorov lo-
tila tudi priznana filmska kritika (prim. Vrdlovec, 2007). Pomenljiv z vi-
dika družbenega položaja spolov in konstrukcij seksualnosti je že sam ob-
stoj tega podžanra ne glede na to, ali je v produkcijo vključen kriminal; gre
za problematičnost konstituiranja užitka skozi destrukcijo ženskega telesa
ne glede na to, če je ta imaginarna (Russell, 1993: 97–98). Ob tem naj po-
udarimo, da razdejanje, ki ga doživi žensko telo9 v pornu, predstavlja pro-
blem v prvi vrsti zato, ker ni kontekstualizirano, ker ni vzpostavljena kri-
tična distanca, ki je sicer lahko bodisi filozofskega, umetniškega ali pa in-
formativnega značaja.
Edina oblika konstrukcij spolnega nasilja v pornografiji, od katere se v
veliki meri distancira tudi sama pornoindustrija, je otroška pornografija.
Na tem področju so zastavljene široke mednarodne kampanje osveščanja,
informiranja, preventive in detektiranja, ki se v okviru nacionalnih držav
udejanjajo v obliki informativnih spletnih strani in prijavnih točk. (V Slo-
veniji je najodmevnejše internetno mesto za prijavo otroške pornografije in
sovražnega govora Spletno oko.)
9 V homoseksualnem pornografskem podžanru lahko uničevanje doživi moško telo na ženski
poziciji.
ske ipd.). Prav tako v tem okviru interpretiramo fenomen pornografizacije
deklet skozi nepooblaščeno fotografiranje ali snemanje z mobilnim telefo-
nom v določenih intimnih situacijah in distribucijo posnetkov po omrež-
ju. Gre za pornografizacijo s popularno metodo »naredi sam/-a« (DIY,
do-it-yourself), ki je ena od dominantnih dejavnikov novomedijske moči v
reproduciranju spolnih vlog v diskriminatornem razmerju.
Medsebojna povezanost spolnosti in nasilja je v različnih diskurzih kon-
ceptualno raznoliko zaobjeta. Pornoindustrija v okviru pornografskih
podžanrov umešča sadomazohizem v register konsenzualne spolnosti; pri
nas in drugje v EU so konstrukcije tovrstne pornoseksualnosti večinoma
nelegalne. Problematika s/m porna z vidika obravnave pornografskega na-
silja je bila tudi v okviru feministične teorije že tematizirana; prav tako so
bile izpostavljene ambivalence v opredeljevanju sadomazohističnega porna
kot konsenzualnega ali pa, nasprotno, nasilnega oziroma nekonsenzualne-
ga uprizarjanja spolnosti (Šribar, 2006: 43–44). Čeprav to teoretsko dile-
mo puščava odprto, je z aplikativnega vidika – glede na funkcionalnost re-
gulacijskih mehanizmov – smiselna umestitev s/m pod pornografsko na-
silne, spolno nekonsenzualne vsebine. Poseben problem skrajnih in nele-
galnih konstrukcij spolnega nasilja so pornofilmi snuff z dejansko umor-
jenimi akterkami. Krog pornofilov in pornolobija obstoj teh filmov v sve-
tu in pri nas zanika; v Sloveniji se je teme z negiranjem realnih umorov lo-
tila tudi priznana filmska kritika (prim. Vrdlovec, 2007). Pomenljiv z vi-
dika družbenega položaja spolov in konstrukcij seksualnosti je že sam ob-
stoj tega podžanra ne glede na to, ali je v produkcijo vključen kriminal; gre
za problematičnost konstituiranja užitka skozi destrukcijo ženskega telesa
ne glede na to, če je ta imaginarna (Russell, 1993: 97–98). Ob tem naj po-
udarimo, da razdejanje, ki ga doživi žensko telo9 v pornu, predstavlja pro-
blem v prvi vrsti zato, ker ni kontekstualizirano, ker ni vzpostavljena kri-
tična distanca, ki je sicer lahko bodisi filozofskega, umetniškega ali pa in-
formativnega značaja.
Edina oblika konstrukcij spolnega nasilja v pornografiji, od katere se v
veliki meri distancira tudi sama pornoindustrija, je otroška pornografija.
Na tem področju so zastavljene široke mednarodne kampanje osveščanja,
informiranja, preventive in detektiranja, ki se v okviru nacionalnih držav
udejanjajo v obliki informativnih spletnih strani in prijavnih točk. (V Slo-
veniji je najodmevnejše internetno mesto za prijavo otroške pornografije in
sovražnega govora Spletno oko.)
9 V homoseksualnem pornografskem podžanru lahko uničevanje doživi moško telo na ženski
poziciji.
