Page 94 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 94
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
Nasilje pornoželje
»Zakonitost svobodnega trga« in »enake možnosti različnih diskur-
zov« na področju konstrukcij spolnosti in nasilja sta ideologema, del zava-
jajoče argumentacije. Načela svobodnega izražanja namreč ni možno ude-
janiti, če se ne upoštevajo razmerja moči med različnimi družbenimi sku-
pinami in se šibkejšim ne podeli moči ali ne ustvarja pogojev, na podla-
gi katerih bi lahko uveljavili svoj govor. Predstava, da komercialne obli-
ke spolnosti (zlasti porno) in nasilja ustrezajo človeški naravi, pomeni ra-
cionalizacijo motivov pridobitništva in vzdrževanja obstoječih družbenih
razmerij na področju spolov in spolnosti. Nasilje je samo eden izmed mo-
žnih, a ne nujnih izrazov človeške tesnobe in strahu pred drugimi ter inhe-
rentnih konfliktov. Kar pa se spolne želje tiče, pornografska želja je specifi-
čen kulturni konstrukt in ima performativni značaj; to pomeni, da se skozi
kulturne fantazme oziroma pornoscenarije vpisuje v individualizirano že-
ljo, ki je »moška«. Niti ortodoksnemu psihoanalitskemu, freudovskemu
pojmovanju ni možno pripisati verovanja v obstoj univerzalno ospoljene
»ženske« in »moške« želje. Freud željo prav tako razume v njeni konstru-
iranosti skozi kulturo (kolektivne fantazme), pri čemer je gon njen (brezo-
blični energetski) vir (Freud, 1987: 18, 25, 75, 137).
Pornografija in tudi dominantne oblike konstrukcij nasilja reciklirajo in
vzdržujejo že obstoječo kulturno konstituirano željo. Njena »narava« je
falocentrična in nasilna, hkrati pa poblagovljena, če uporabimo tezo enega
najpomembnejših sodobnih teoretikov (Jameson, 1992: 11). Podobe, bolje
zapovedi s strani podob seksa in nasilja se zaradi svoje komercialne, povsod
prisotne, neizogibne pojavnosti vkorporirajo v sama telesa, kot pravi Fou-
cault, brez nujnih postaj skozi zavest (1986: 186). Moč kapitala in ospo-
ljene dominacije izza uprizarjanj seksa in nasilja postane »meso«. Vsako
nasilno ali/in pornografizirano seksualno delovanje tako postane potrdi-
tev vladajočega diskurza »pornoseksa in nasilja«, če parafraziramo znane-
ga angleškega kulturologa R. Williamsa (prim. Foucault, 1986: 41; Willi-
ams, 1997).
»Tvegana razmerja«: medijske vsebine in novomedijska
nadgradnja
V izhodišču bova razgrnili argumentacije za opredelitev komercialno
seksualnih in posebej pornografskih in drugih seksualizirano nasilnih me-
dijskih in kibernetskih snovi in odnosov. V nadaljevanju bova predstavili
poimenovanja, ki so se uveljavila na različnih področjih.
Nasilje pornoželje
»Zakonitost svobodnega trga« in »enake možnosti različnih diskur-
zov« na področju konstrukcij spolnosti in nasilja sta ideologema, del zava-
jajoče argumentacije. Načela svobodnega izražanja namreč ni možno ude-
janiti, če se ne upoštevajo razmerja moči med različnimi družbenimi sku-
pinami in se šibkejšim ne podeli moči ali ne ustvarja pogojev, na podla-
gi katerih bi lahko uveljavili svoj govor. Predstava, da komercialne obli-
ke spolnosti (zlasti porno) in nasilja ustrezajo človeški naravi, pomeni ra-
cionalizacijo motivov pridobitništva in vzdrževanja obstoječih družbenih
razmerij na področju spolov in spolnosti. Nasilje je samo eden izmed mo-
žnih, a ne nujnih izrazov človeške tesnobe in strahu pred drugimi ter inhe-
rentnih konfliktov. Kar pa se spolne želje tiče, pornografska želja je specifi-
čen kulturni konstrukt in ima performativni značaj; to pomeni, da se skozi
kulturne fantazme oziroma pornoscenarije vpisuje v individualizirano že-
ljo, ki je »moška«. Niti ortodoksnemu psihoanalitskemu, freudovskemu
pojmovanju ni možno pripisati verovanja v obstoj univerzalno ospoljene
»ženske« in »moške« želje. Freud željo prav tako razume v njeni konstru-
iranosti skozi kulturo (kolektivne fantazme), pri čemer je gon njen (brezo-
blični energetski) vir (Freud, 1987: 18, 25, 75, 137).
Pornografija in tudi dominantne oblike konstrukcij nasilja reciklirajo in
vzdržujejo že obstoječo kulturno konstituirano željo. Njena »narava« je
falocentrična in nasilna, hkrati pa poblagovljena, če uporabimo tezo enega
najpomembnejših sodobnih teoretikov (Jameson, 1992: 11). Podobe, bolje
zapovedi s strani podob seksa in nasilja se zaradi svoje komercialne, povsod
prisotne, neizogibne pojavnosti vkorporirajo v sama telesa, kot pravi Fou-
cault, brez nujnih postaj skozi zavest (1986: 186). Moč kapitala in ospo-
ljene dominacije izza uprizarjanj seksa in nasilja postane »meso«. Vsako
nasilno ali/in pornografizirano seksualno delovanje tako postane potrdi-
tev vladajočega diskurza »pornoseksa in nasilja«, če parafraziramo znane-
ga angleškega kulturologa R. Williamsa (prim. Foucault, 1986: 41; Willi-
ams, 1997).
»Tvegana razmerja«: medijske vsebine in novomedijska
nadgradnja
V izhodišču bova razgrnili argumentacije za opredelitev komercialno
seksualnih in posebej pornografskih in drugih seksualizirano nasilnih me-
dijskih in kibernetskih snovi in odnosov. V nadaljevanju bova predstavili
poimenovanja, ki so se uveljavila na različnih področjih.
