Page 102 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 102
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
je in sceno s pripadajočimi predmeti. Kot prizori pornografske seksualno-
sti se v skladu z izvornim pomenom termina pornografija obravnavajo tudi
deli oglaševalskih, zabavnih, dokumentarnih in resničnostnih oddaj, ki
vključujejo prikaze komercializirane seksualnosti (oglasi za vroče telefone,
»dokumentarni« posnetki predstav v nočnih klubih in klasično prostitu-
iranje); predvajanje teh vsebin se obravnava na enak način kot predvajanje
pornografije, razen v primeru, kadar so pornografski prizori predstavljeni
v ustrezni družbeno kritični luči.
Poleg žanrske opredelitve pornografije je ta tako kot konstrukcije nasi-
lja segmentirana, pri čemer je bil tudi v normativni diskurz vpeljan kon-
cept porno chic. Smernice v tem delu razgradijo vladajočo predstavo, da je
»mehka« pornografija nenasilna, sicer pa povzemajo izraza iz socioloških
in socialno psiholoških raziskav: »nekonsenzualna« in »nasilna« porno-
grafija. Definicija podžanra vključuje senzibiliziran odnos do manj očitnih
oblik nasilja. V občo opredelitev legalnih oblik porna je vključen niz dis-
kriminacij, ne zgolj spolna.
Pornografija: pornografski šik, porno romanca in druge dominantne porno-
grafske žanrske oblike z značilnimi ponižujočimi prikazi pornografske spol-
nosti, ki vključujejo neenako razmerje moči z vidika spola, rasne, nacionalne in
etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, družbenega sloja in delovnih, staro-
stnih ali drugih razmerij; žanr opredeljuje tudi značilno obravnavanje telesnosti,
ki neuravnoteženo po eni strani komodificira, po drugi pa glorificira anatomske
značilnosti in na ta način vzpostavlja stereotipno in hierarhično razmerje med
seksualnimi vlogami.
Pornografija, v kateri prevladuje nasilje, je strokovno poimenovana z izrazom na-
silna pornografija; v primeru, ko porno vključuje prizore s splošno prepoznavni-
mi oblikami nasilja, se imenuje nekonsenzualna pornografija; slednja se lahko v
klasičnih opredelitvah pornografskih pod-žanrov pojavi tudi v registru t. i. meh-
ke pornografije (SRDF, 2006).
Naj tule dodava še pojasnilo, da obravnavano sprego spolnosti in nasi-
lja smernice tematizirajo v referenčnem okviru regulacije, v sklopu kon-
strukcij nasilja, pornografije in seksualnosti. Klasifikacija nasilnih vsebin
vključuje spolno nasilje (»nasilje kot spolnost«). Pri tem navajanje variacij
v konstrukcijah spolnega nasilja vključuje tudi subtilne oblike. Te so po-
drobneje navedene v okviru seksualnih vsebin: »namerno zavajanje, mani-
pulativno prepričevanje, alkoholiziranje druge osebe«. Med nasilne vsebi-
ne je med drugim vključena diskriminacija, na prvem mestu po spolu. Tudi
je in sceno s pripadajočimi predmeti. Kot prizori pornografske seksualno-
sti se v skladu z izvornim pomenom termina pornografija obravnavajo tudi
deli oglaševalskih, zabavnih, dokumentarnih in resničnostnih oddaj, ki
vključujejo prikaze komercializirane seksualnosti (oglasi za vroče telefone,
»dokumentarni« posnetki predstav v nočnih klubih in klasično prostitu-
iranje); predvajanje teh vsebin se obravnava na enak način kot predvajanje
pornografije, razen v primeru, kadar so pornografski prizori predstavljeni
v ustrezni družbeno kritični luči.
Poleg žanrske opredelitve pornografije je ta tako kot konstrukcije nasi-
lja segmentirana, pri čemer je bil tudi v normativni diskurz vpeljan kon-
cept porno chic. Smernice v tem delu razgradijo vladajočo predstavo, da je
»mehka« pornografija nenasilna, sicer pa povzemajo izraza iz socioloških
in socialno psiholoških raziskav: »nekonsenzualna« in »nasilna« porno-
grafija. Definicija podžanra vključuje senzibiliziran odnos do manj očitnih
oblik nasilja. V občo opredelitev legalnih oblik porna je vključen niz dis-
kriminacij, ne zgolj spolna.
Pornografija: pornografski šik, porno romanca in druge dominantne porno-
grafske žanrske oblike z značilnimi ponižujočimi prikazi pornografske spol-
nosti, ki vključujejo neenako razmerje moči z vidika spola, rasne, nacionalne in
etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, družbenega sloja in delovnih, staro-
stnih ali drugih razmerij; žanr opredeljuje tudi značilno obravnavanje telesnosti,
ki neuravnoteženo po eni strani komodificira, po drugi pa glorificira anatomske
značilnosti in na ta način vzpostavlja stereotipno in hierarhično razmerje med
seksualnimi vlogami.
Pornografija, v kateri prevladuje nasilje, je strokovno poimenovana z izrazom na-
silna pornografija; v primeru, ko porno vključuje prizore s splošno prepoznavni-
mi oblikami nasilja, se imenuje nekonsenzualna pornografija; slednja se lahko v
klasičnih opredelitvah pornografskih pod-žanrov pojavi tudi v registru t. i. meh-
ke pornografije (SRDF, 2006).
Naj tule dodava še pojasnilo, da obravnavano sprego spolnosti in nasi-
lja smernice tematizirajo v referenčnem okviru regulacije, v sklopu kon-
strukcij nasilja, pornografije in seksualnosti. Klasifikacija nasilnih vsebin
vključuje spolno nasilje (»nasilje kot spolnost«). Pri tem navajanje variacij
v konstrukcijah spolnega nasilja vključuje tudi subtilne oblike. Te so po-
drobneje navedene v okviru seksualnih vsebin: »namerno zavajanje, mani-
pulativno prepričevanje, alkoholiziranje druge osebe«. Med nasilne vsebi-
ne je med drugim vključena diskriminacija, na prvem mestu po spolu. Tudi
