Page 100 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 100
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
Sociološke in socialnopsihološke raziskave učinkov porna pogosto upo-
rabljajo klasifikacijo z vidika vključenosti evidentnih oblik nasilja; gre za
opredelitve »nasilna pornografija« oziroma »nekonsenzualna pornografi-
ja« v nasprotju z »nenasilno«, »konsenzualno pornografijo« in/ali »ero-
tiko«. Ta pristop, značilen za osemdeseta in devetdeseta leta 20. stoletja, je
vplival na legislativne ukrepe in jurisdikcije. Danes z vidika sodobnih socio-
loških in ekspertnih regulacijskih diskurzov ni več smiseln, saj je refleksija o
spolnosti in nasilju privedla do subtilnejšega vpogleda, ki prepoznava nasi-
lje tudi v navidezno konsenzualni spolnosti. Študija v okviru mednarodne-
ga programa EU Kids on Line opozarja, da zaradi možnosti medsebojne po-
vezanosti spolnosti in nasilja v kulturnih artefaktih včasih lahko zgolj she-
matsko delimo konstrukcije obeh področij človeškega življenja (Hasebrink
et al., 2008: 8).
Strokovne, predvsem pravne in druge regulacijske definicije in poime-
novanja porna in konstrukcij nasilja redko zaobjemajo obravnavano med-
sebojno povezanost med spolnostjo in nasiljem. Direktiva EU, ki se nanaša
na avdiovizualni sektor, eksplicitno govori o pornografiji in »neupraviče-
nemu« nasilju; drugačne konstrukcije nasilja in seksualnosti indeksira po-
sredno. Pornografijo segmentira glede na učinek, na tisto, ki bi lahko »re-
sno škodovala«, in drugo, ki bi »utegnila škodovati«. Kaj to pomeni v raz-
merju do pornografskih podžanrov in žanrov ter prizorov spolnosti in na-
silja, je odvisno od vladajočih opredelitev v državah članicah.
(1) Države članice sprejemajo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pro-
grami izdajateljev televizijskih programov pod njihovo sodno pristojnostjo ne
vključujejo nobenih vsebin, ki bi resno škodovale fizičnemu, duševnemu ali mo-
ralnemu razvoju mladoletnikov, zlasti takšnih vsebin, ki vsebujejo pornografijo
ali neupravičeno nasilje. (2) Ukrep, določen v odstavku 1, velja tudi za druge pro-
gramske vsebine, ki bi utegnile škodovati fizičnemu, duševnemu ali moralnemu
razvoju mladoletnikov, razen kadar se z izbranim časom razširjanja ali s tehnični-
mi sredstvi zagotovi, da mladoletniki na območju prenosa v normalnih razme-
rah ne bodo videli ali slišali takšnih vsebin (AVMS, 27 čl.).
Še vedno aktualni slovenski zakon o medijih (ta je v letu 2010 sicer v pre-
novi), ki se v nanašajočem členu naslavlja v prvi vrsti na televizijo, oprede-
ljuje pornografijo na prvi pogled tako kot navedena direktiva (ZMed – 1
2006, 84 čl.).10 Zakon predpisuje tudi interne kodekse in njihovo strokov-
10 Vendar je ta artikulacija sporna, še posebej očitno glede nasilja, saj je razumeti, kot da se tako
potencialno »resno škodljivo« kot »škodljivo« opredeljevanje nanaša v obeh primerih na »pre-
tirano« nasilje (84. čl, alineja 1 in 2):
Sociološke in socialnopsihološke raziskave učinkov porna pogosto upo-
rabljajo klasifikacijo z vidika vključenosti evidentnih oblik nasilja; gre za
opredelitve »nasilna pornografija« oziroma »nekonsenzualna pornografi-
ja« v nasprotju z »nenasilno«, »konsenzualno pornografijo« in/ali »ero-
tiko«. Ta pristop, značilen za osemdeseta in devetdeseta leta 20. stoletja, je
vplival na legislativne ukrepe in jurisdikcije. Danes z vidika sodobnih socio-
loških in ekspertnih regulacijskih diskurzov ni več smiseln, saj je refleksija o
spolnosti in nasilju privedla do subtilnejšega vpogleda, ki prepoznava nasi-
lje tudi v navidezno konsenzualni spolnosti. Študija v okviru mednarodne-
ga programa EU Kids on Line opozarja, da zaradi možnosti medsebojne po-
vezanosti spolnosti in nasilja v kulturnih artefaktih včasih lahko zgolj she-
matsko delimo konstrukcije obeh področij človeškega življenja (Hasebrink
et al., 2008: 8).
Strokovne, predvsem pravne in druge regulacijske definicije in poime-
novanja porna in konstrukcij nasilja redko zaobjemajo obravnavano med-
sebojno povezanost med spolnostjo in nasiljem. Direktiva EU, ki se nanaša
na avdiovizualni sektor, eksplicitno govori o pornografiji in »neupraviče-
nemu« nasilju; drugačne konstrukcije nasilja in seksualnosti indeksira po-
sredno. Pornografijo segmentira glede na učinek, na tisto, ki bi lahko »re-
sno škodovala«, in drugo, ki bi »utegnila škodovati«. Kaj to pomeni v raz-
merju do pornografskih podžanrov in žanrov ter prizorov spolnosti in na-
silja, je odvisno od vladajočih opredelitev v državah članicah.
(1) Države članice sprejemajo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pro-
grami izdajateljev televizijskih programov pod njihovo sodno pristojnostjo ne
vključujejo nobenih vsebin, ki bi resno škodovale fizičnemu, duševnemu ali mo-
ralnemu razvoju mladoletnikov, zlasti takšnih vsebin, ki vsebujejo pornografijo
ali neupravičeno nasilje. (2) Ukrep, določen v odstavku 1, velja tudi za druge pro-
gramske vsebine, ki bi utegnile škodovati fizičnemu, duševnemu ali moralnemu
razvoju mladoletnikov, razen kadar se z izbranim časom razširjanja ali s tehnični-
mi sredstvi zagotovi, da mladoletniki na območju prenosa v normalnih razme-
rah ne bodo videli ali slišali takšnih vsebin (AVMS, 27 čl.).
Še vedno aktualni slovenski zakon o medijih (ta je v letu 2010 sicer v pre-
novi), ki se v nanašajočem členu naslavlja v prvi vrsti na televizijo, oprede-
ljuje pornografijo na prvi pogled tako kot navedena direktiva (ZMed – 1
2006, 84 čl.).10 Zakon predpisuje tudi interne kodekse in njihovo strokov-
10 Vendar je ta artikulacija sporna, še posebej očitno glede nasilja, saj je razumeti, kot da se tako
potencialno »resno škodljivo« kot »škodljivo« opredeljevanje nanaša v obeh primerih na »pre-
tirano« nasilje (84. čl, alineja 1 in 2):
