Page 101 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 101
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
no podlago, artikulacijo neobvezujočih smernic, ki so naknadno dobile na-
ziv »Smernice za vsebinsko oblikovanje internih etičnih in estetskih pra-
vil (kodeksov) izdajateljev televizijskih programov« (SRDF, 2006). Klasi-
fikacija obravnavanih vsebin izhaja iz možnih učinkov, zakonskih določil
o predvajanju in prepoznavnih vsebinskih elementov: »programske vsebi-
ne, ki se ne smejo predvajati (določeni pornografski podžanri … pretirano
nasilje in [žanri] z eksplicitnim nasiljem: pedofilski in nekrofilski mate-
riali, pornografija s prizori sodomije, sado-mazohistična pornografija, vse
druge oblike pornografije, ki vključujejo prikaze spolnih dejanj z uporabo
takoj prepoznavnega in grobega nasilja)«; »vsebine, ki se lahko predvaja-
jo pod določenimi pogoji … Nasilne programske vsebine: oddaje in druga
avdiovizualna dela, ki se predvajajo po televiziji ter prizori s fizičnim, ver-
balnim in drugim psihičnim nasiljem in (samo)destruktivnim vedenjem«.
Zaradi pomanjkanja drugih regulacijskih orodij so v register konstruk-
cij nasilja vključene tudi druge potencialno škodljive vsebine: »strah, dis-
kriminatoren jezik in nevarno obnašanje, zloraba alkohola in mehkih
drog, raba težkih drog in okultnih praks in močno preklinjanje«. Kot na-
silne so pojmovane tudi vsebine, ki prikazujejo nasilje tako, »kot da gre
za spolnost (posilstvo, poskus posilstva, druge oblike fizično in psihično
očitno nasilnega poseganja v intimnost druge osebe)«. Tudi pri obrazlo-
žitvi diskriminacijskih vsebin je na prvem mestu navedeno »raznovrstno
poniževanje na osnovi spola«, kar prinaša dodatno orodje za indeksiranje
konstrukcij medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja na osnovi tradici-
onalnih spolnih vlog. In nadalje: pri segmentaciji nasilja je ponovno pose-
bej navedeno »nasilje ‘kot spolnost‘ (posilstvo in drugo očitno nasilje nad
osebno in posebej spolno integriteto)«. Smernice opredeljujejo dovoljene
»seksualne programske vsebine« v razliki od nedovoljenih in dovoljenih
pornografskih: »seksualni prizori v pornografskih filmih [se] razlikujejo
od seksualnih prizorov v drugih oddajah in avdiovizualnih delih«; to so
»oddaje in druga avdiovizualna dela, predvajana po televiziji, ter prizori s
človeško seksualnostjo, prikazano na način, ki otrokom in mladoletnim v
vsakdanjem življenju ni enostavno dostopen«.
Razlika je tako v kontekstu prizorov, značilnem za žanr, kot v sami po-
stavitvi prizorov, vključujoči pojavnost akterk in akterjev, njihovo razmer-
(1) Televizijski programi ne smejo predvajati pornografije in pretiranega nasilja, če bi lahko pred-
vajanje resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov.
(2) Predvajanje vsebin iz prejšnjega odstavka, ki utegne škodovati otrokom in mladoletnikom, je
dopustno le pod pogojem, da je s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito omejeno tako, da otroci
in mladoletniki do takšnih vsebin nimajo dostopa.
no podlago, artikulacijo neobvezujočih smernic, ki so naknadno dobile na-
ziv »Smernice za vsebinsko oblikovanje internih etičnih in estetskih pra-
vil (kodeksov) izdajateljev televizijskih programov« (SRDF, 2006). Klasi-
fikacija obravnavanih vsebin izhaja iz možnih učinkov, zakonskih določil
o predvajanju in prepoznavnih vsebinskih elementov: »programske vsebi-
ne, ki se ne smejo predvajati (določeni pornografski podžanri … pretirano
nasilje in [žanri] z eksplicitnim nasiljem: pedofilski in nekrofilski mate-
riali, pornografija s prizori sodomije, sado-mazohistična pornografija, vse
druge oblike pornografije, ki vključujejo prikaze spolnih dejanj z uporabo
takoj prepoznavnega in grobega nasilja)«; »vsebine, ki se lahko predvaja-
jo pod določenimi pogoji … Nasilne programske vsebine: oddaje in druga
avdiovizualna dela, ki se predvajajo po televiziji ter prizori s fizičnim, ver-
balnim in drugim psihičnim nasiljem in (samo)destruktivnim vedenjem«.
Zaradi pomanjkanja drugih regulacijskih orodij so v register konstruk-
cij nasilja vključene tudi druge potencialno škodljive vsebine: »strah, dis-
kriminatoren jezik in nevarno obnašanje, zloraba alkohola in mehkih
drog, raba težkih drog in okultnih praks in močno preklinjanje«. Kot na-
silne so pojmovane tudi vsebine, ki prikazujejo nasilje tako, »kot da gre
za spolnost (posilstvo, poskus posilstva, druge oblike fizično in psihično
očitno nasilnega poseganja v intimnost druge osebe)«. Tudi pri obrazlo-
žitvi diskriminacijskih vsebin je na prvem mestu navedeno »raznovrstno
poniževanje na osnovi spola«, kar prinaša dodatno orodje za indeksiranje
konstrukcij medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja na osnovi tradici-
onalnih spolnih vlog. In nadalje: pri segmentaciji nasilja je ponovno pose-
bej navedeno »nasilje ‘kot spolnost‘ (posilstvo in drugo očitno nasilje nad
osebno in posebej spolno integriteto)«. Smernice opredeljujejo dovoljene
»seksualne programske vsebine« v razliki od nedovoljenih in dovoljenih
pornografskih: »seksualni prizori v pornografskih filmih [se] razlikujejo
od seksualnih prizorov v drugih oddajah in avdiovizualnih delih«; to so
»oddaje in druga avdiovizualna dela, predvajana po televiziji, ter prizori s
človeško seksualnostjo, prikazano na način, ki otrokom in mladoletnim v
vsakdanjem življenju ni enostavno dostopen«.
Razlika je tako v kontekstu prizorov, značilnem za žanr, kot v sami po-
stavitvi prizorov, vključujoči pojavnost akterk in akterjev, njihovo razmer-
(1) Televizijski programi ne smejo predvajati pornografije in pretiranega nasilja, če bi lahko pred-
vajanje resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov.
(2) Predvajanje vsebin iz prejšnjega odstavka, ki utegne škodovati otrokom in mladoletnikom, je
dopustno le pod pogojem, da je s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito omejeno tako, da otroci
in mladoletniki do takšnih vsebin nimajo dostopa.
