Page 96 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 96
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
uveljavljenih možnosti za reflektirano, predvsem pa živeto distanco do por-
noparadigme. Zato se ne vsiljuje le pornografija niti se ne vsiljuje le para-
digma pornospolnosti. Moč–oblast na polju seksualnosti se udejanja skozi
konzumpcijo spolnosti s papirnato materijo (MacKinnon, 1996) ali s pla-
stično otipljivostjo ekrana, daljincem in diletantizmom, ki je značilnost ža-
nra (Melendez, 2004: 403–406). Pornoseks presega seks s tehnologijo po-
sredovanih občutkov, skratka projekcijo doživljanj pornokonzumenta (ali
redkeje konzumentke) v pornotelo starlete. Telo konzumenta ali konzu-
mentke je odprto za diktat medija (v širšem pomenu besede) pornografi-
je (ibid.). Dejanje opisanega seksa je v sodobnosti velikokrat javno, pred
izložbami trafik, pri listanju pornorevije, povezovanju na mobilne porta-
le z »erotičnimi« vsebinami ali pa denimo skozi avatarja v »drugem ži-
vljenju« (»second life«) ali pri aktivnem spremljanju akterja v resnično-
stnem šovu.
Pornovsebine se ne morejo konzumirati zunaj zaznavanega ali nezaznav-
nega seksualnega odziva; tudi slednji se hoteno ali nehoteno prolongira v
povnanjenem seksualnem dejanju. Fiziologija je pač konstitutivna sestavi-
na žanra. Vključena raven telesa, užitek ali pričakovanje užitka še okre-
pi diskriminatorno tradicionalno zasedbo spolnih vlog v spolnosti, ki se
ji pornografija le izjemoma izogne, njene dominantne oblike pa pravilo-
ma ne. Pornonorme se vtiskujejo na telesni, imaginarni in simbolni rav-
ni; ženska podreditev v uprizarjanju pornoseksualnosti že implicira (mo-
ško) akcijo in s tem sokonstituira dominantna diskriminacijska spolna raz-
merja (Keppeler, 2001: 91, 93). Tako kot vse sfere hiperpotrošnje tudi sek-
sualnost postane nemožna izven normiranih občutkov. Kar argumentira
Jameson v zvezi s konzumpcijo materialnih dobrin, češ da ta ne more biti
drugega kot »psevdodogodek« (Jameson, 2001: 60), v enaki meri velja za
spolnost.
Na tem mestu si dopustiva ne povsem znanstven pristavek po zgledu J.
Butler, ki v tematizaciji konstruiranosti biološkega telesa poljudno nava-
ja zagato biologije s kromosomsko »pravo moškostjo« (Butler, 2001). V
skladu z biologijo človeka je center za seksualno odzivnost v možganih v
neposredni bližini centra, ki upravlja agresivnost. Ker v »normalni« zreli
spolnosti nobeden od seksualnih gonov ni izključen, naj bi bila mera agre-
sije dejansko imanentna lastnost seksualnosti.7 Pozicija na mestu aktivne-
7 Tu misliva s Freudom, ki oralni gon povezuje z agresijo, z željo po nasilju nad drugim človekom
(1995: 76). Kot je smiselno razumeti to trditev, nasilno dejanje ni nujnost, saj agresija lahko na-
jde drugačne poti, najboljši primer je na primer aktiven odnos do drugega telesa, posedovanje
skozi konsenzualno spolno željo po telesu drugega ali druge.
uveljavljenih možnosti za reflektirano, predvsem pa živeto distanco do por-
noparadigme. Zato se ne vsiljuje le pornografija niti se ne vsiljuje le para-
digma pornospolnosti. Moč–oblast na polju seksualnosti se udejanja skozi
konzumpcijo spolnosti s papirnato materijo (MacKinnon, 1996) ali s pla-
stično otipljivostjo ekrana, daljincem in diletantizmom, ki je značilnost ža-
nra (Melendez, 2004: 403–406). Pornoseks presega seks s tehnologijo po-
sredovanih občutkov, skratka projekcijo doživljanj pornokonzumenta (ali
redkeje konzumentke) v pornotelo starlete. Telo konzumenta ali konzu-
mentke je odprto za diktat medija (v širšem pomenu besede) pornografi-
je (ibid.). Dejanje opisanega seksa je v sodobnosti velikokrat javno, pred
izložbami trafik, pri listanju pornorevije, povezovanju na mobilne porta-
le z »erotičnimi« vsebinami ali pa denimo skozi avatarja v »drugem ži-
vljenju« (»second life«) ali pri aktivnem spremljanju akterja v resnično-
stnem šovu.
Pornovsebine se ne morejo konzumirati zunaj zaznavanega ali nezaznav-
nega seksualnega odziva; tudi slednji se hoteno ali nehoteno prolongira v
povnanjenem seksualnem dejanju. Fiziologija je pač konstitutivna sestavi-
na žanra. Vključena raven telesa, užitek ali pričakovanje užitka še okre-
pi diskriminatorno tradicionalno zasedbo spolnih vlog v spolnosti, ki se
ji pornografija le izjemoma izogne, njene dominantne oblike pa pravilo-
ma ne. Pornonorme se vtiskujejo na telesni, imaginarni in simbolni rav-
ni; ženska podreditev v uprizarjanju pornoseksualnosti že implicira (mo-
ško) akcijo in s tem sokonstituira dominantna diskriminacijska spolna raz-
merja (Keppeler, 2001: 91, 93). Tako kot vse sfere hiperpotrošnje tudi sek-
sualnost postane nemožna izven normiranih občutkov. Kar argumentira
Jameson v zvezi s konzumpcijo materialnih dobrin, češ da ta ne more biti
drugega kot »psevdodogodek« (Jameson, 2001: 60), v enaki meri velja za
spolnost.
Na tem mestu si dopustiva ne povsem znanstven pristavek po zgledu J.
Butler, ki v tematizaciji konstruiranosti biološkega telesa poljudno nava-
ja zagato biologije s kromosomsko »pravo moškostjo« (Butler, 2001). V
skladu z biologijo človeka je center za seksualno odzivnost v možganih v
neposredni bližini centra, ki upravlja agresivnost. Ker v »normalni« zreli
spolnosti nobeden od seksualnih gonov ni izključen, naj bi bila mera agre-
sije dejansko imanentna lastnost seksualnosti.7 Pozicija na mestu aktivne-
7 Tu misliva s Freudom, ki oralni gon povezuje z agresijo, z željo po nasilju nad drugim človekom
(1995: 76). Kot je smiselno razumeti to trditev, nasilno dejanje ni nujnost, saj agresija lahko na-
jde drugačne poti, najboljši primer je na primer aktiven odnos do drugega telesa, posedovanje
skozi konsenzualno spolno željo po telesu drugega ali druge.
