Page 103 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 103
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
to normativno orodje je primerno za prepoznavanje in ukrepanje v prime-
ru spolno ponižujočih konstrukcij sprege spolnosti in nasilja. Ob tem naj
navedemo, da je vzorčni klasifikacijski sistem EU Kijkwijzer,11 ki ga upora-
blja nizozemska koregulacijska ustanova NICAM, vpeljal posebno temat-
sko skupino »mizoginija« (Kijkwijzer, 2007). Uporablja se pri klasifika-
ciji filmov, DVD-jev, televizijskih programskih vsebin in glasbenih spotov.
Prepoznavanje imanentno nasilnih vsebin tudi v subtilnejših oblikah
porna je v smernicah prepoznano skozi neenako razmerje moči, predvsem
kot neopazno nasilje v »mehkem« podžanru.12 Povzeto gradivo smernic je
prispevek k razumevanju konstrukcij sprege nasilja in seksualnosti,13 same
aplikacije v internih kodeksih izdajateljev programskih vsebin pa teh spo-
znavnih dimenzij ne vključujejo (Boldin, 2008: 50–51), vsaj ne v meri, ki
bi pripomogla k javnemu prepoznavanju problematike.
Medijski diskurz v tematizaciji konstrukcij medsebojne povezanosti na-
silja in seksualnosti je preverljiv ne le skozi semiotično analizo novinarskih
prispevkov v informativnih medijih o tematiki,14 temveč tudi skozi kon-
cepcije v kodeksih. Čeprav sklepava, da je prepoznavanje pomena in vloge
sprege nasilja in spolnosti s strani medijev težavno, sva nadgradili predsta-
vljen shematski okvir. V analizi problematike sva uvedli, kot je bilo že raz-
vidno iz teksta, sintagmo seksualizirano nasilje. Ob tem misliva na vsebino
računalniških iger, ki v nasilje vključujejo seksualni apel, in druge podob-
ne kiberrealnosti; gre za transmisijo forme obravnavane sprege, saj se s teh-
nologijo zgolj čutno bolj atraktivno nadgrajuje tradicionalna seksualizacija
žanrskega nasilja v filmskih trilerjih, kriminalkah in grozljivkah.
Mladostniško ospoljenje v novomedijskih razmerjih
Normativna orodja, ki sva jih predhodno predstavili, se nanašajo na za-
ščito otrok in mladoletnih. Na tem mestu se ne zdi najprimerneje tematizi-
rati problematike zapostavljanja (novo)medijske pornodiskriminacije žen-
sk v normativnih aktih in regulacijski praksi, vsekakor pa položaj in vloga
11 Kijkwijzer je bil kot vzorčni model med drugim opredeljen na konferenci z naslovom »More
trust in content«, ki je bila organizirana v času nemškega predsedovanja EU leta 2007.
12 Danes bi bilo tu treba dodati porno chic.
13 Čeprav smernice javno niso predstavljene kot avtorsko delo, naj v imenu korektnosti nave-
demo avtorstvo R. Šribar po naročilu agencije za pošto in elektronske komunikacije – APEK,
september 2006.
14 Na tem mestu opozorimo na vztrajanje največje komercialne televizijske hiše z dvema kanalo-
ma, Pop TV in Kanal A, pri opredelitvi »erotika« za vse vsebine seksualnega značaja ne glede
na to, ali se poimenovanje nanaša na pornožanr ali ne. Enako ravnajo ponudniki vsebin na mo-
bilnih portalih in oglaševalci storitev vročih linij.
to normativno orodje je primerno za prepoznavanje in ukrepanje v prime-
ru spolno ponižujočih konstrukcij sprege spolnosti in nasilja. Ob tem naj
navedemo, da je vzorčni klasifikacijski sistem EU Kijkwijzer,11 ki ga upora-
blja nizozemska koregulacijska ustanova NICAM, vpeljal posebno temat-
sko skupino »mizoginija« (Kijkwijzer, 2007). Uporablja se pri klasifika-
ciji filmov, DVD-jev, televizijskih programskih vsebin in glasbenih spotov.
Prepoznavanje imanentno nasilnih vsebin tudi v subtilnejših oblikah
porna je v smernicah prepoznano skozi neenako razmerje moči, predvsem
kot neopazno nasilje v »mehkem« podžanru.12 Povzeto gradivo smernic je
prispevek k razumevanju konstrukcij sprege nasilja in seksualnosti,13 same
aplikacije v internih kodeksih izdajateljev programskih vsebin pa teh spo-
znavnih dimenzij ne vključujejo (Boldin, 2008: 50–51), vsaj ne v meri, ki
bi pripomogla k javnemu prepoznavanju problematike.
Medijski diskurz v tematizaciji konstrukcij medsebojne povezanosti na-
silja in seksualnosti je preverljiv ne le skozi semiotično analizo novinarskih
prispevkov v informativnih medijih o tematiki,14 temveč tudi skozi kon-
cepcije v kodeksih. Čeprav sklepava, da je prepoznavanje pomena in vloge
sprege nasilja in spolnosti s strani medijev težavno, sva nadgradili predsta-
vljen shematski okvir. V analizi problematike sva uvedli, kot je bilo že raz-
vidno iz teksta, sintagmo seksualizirano nasilje. Ob tem misliva na vsebino
računalniških iger, ki v nasilje vključujejo seksualni apel, in druge podob-
ne kiberrealnosti; gre za transmisijo forme obravnavane sprege, saj se s teh-
nologijo zgolj čutno bolj atraktivno nadgrajuje tradicionalna seksualizacija
žanrskega nasilja v filmskih trilerjih, kriminalkah in grozljivkah.
Mladostniško ospoljenje v novomedijskih razmerjih
Normativna orodja, ki sva jih predhodno predstavili, se nanašajo na za-
ščito otrok in mladoletnih. Na tem mestu se ne zdi najprimerneje tematizi-
rati problematike zapostavljanja (novo)medijske pornodiskriminacije žen-
sk v normativnih aktih in regulacijski praksi, vsekakor pa položaj in vloga
11 Kijkwijzer je bil kot vzorčni model med drugim opredeljen na konferenci z naslovom »More
trust in content«, ki je bila organizirana v času nemškega predsedovanja EU leta 2007.
12 Danes bi bilo tu treba dodati porno chic.
13 Čeprav smernice javno niso predstavljene kot avtorsko delo, naj v imenu korektnosti nave-
demo avtorstvo R. Šribar po naročilu agencije za pošto in elektronske komunikacije – APEK,
september 2006.
14 Na tem mestu opozorimo na vztrajanje največje komercialne televizijske hiše z dvema kanalo-
ma, Pop TV in Kanal A, pri opredelitvi »erotika« za vse vsebine seksualnega značaja ne glede
na to, ali se poimenovanje nanaša na pornožanr ali ne. Enako ravnajo ponudniki vsebin na mo-
bilnih portalih in oglaševalci storitev vročih linij.
