Page 95 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 95
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
Temeljne opredelitve
Dominantni (mainstream) pornožanr tolmačiva v okviru družbene-
ga statusa in vlog spolov ter imanentnega razmerja moči, ki je hierarhič-
no in razvidno iz skrepenelih pasivnih in aktivnih tradicionalnih ženskih
in moških pozicij (MacKinnon, 1993: 24; Itzin, 2001a: 70). Tudi psiho-
analitsko feministična interpretacija pogleda v pornoseksualnih razmer-
jih je v tem paradigmatskem okviru (Brown, 1981). Ženska pasivna pozici-
ja, v »feminizmu in psihoanalizi« artikulirana kot »biti falos«, in moška
aktivna pozicija, koncipirana s sintagmo »imeti falos«, se v pornu udeja-
njata že v sami pojavnosti žanra, v njegovi konzumpcijski razsežnosti (telo
pornoakterke in »moški« pogled, tudi v redkejših primerih, ko je porno-
konzumentka ženska). V dveh prevladujočih, najširše diseminiranih pod-
žanrih, »mehkem« pornu in porno chicu, so akterke pretežno ženske, mo-
ški pa večinsko sestavljajo ciljno skupino. »Biti falos« je, kot nakazano, na
ta način preveden v pornografsko pozicijo biti gledana, »imeti falos« pa v
pozicijo gledati. Nasilje je v tem razmerju lahko povsem nezaznavno, redu-
cirano na posedovanje skozi pogled (prim. Strehovec, 2007: 184) in iner-
tnost ali celo neizogibnost položaja, na katerem je ženska akterka konstru-
irana v prepuščenosti poizvedujočemu, preiskujočemu, oblastnemu pogle-
du. Naj poudariva, da gre za pozicije, ki niso nujno povezane z moškimi
in ženskimi utelešenji. Če je ženska tista, ki s pogledom meri pornotelo,
to lahko počne v dveh funkcijah: v funkciji aktivne ženske, ki spreobrača
spolno vlogo v spolnosti (na primer »butch« v nekaterih lezbičnih razmer-
jih, ki se neposredno referirajo na heteroseksualno matrico), ali pa v funk-
ciji »feminilne«, »prave« ženske, ki ugiba o svoji vlogi tako, da se gleda
skozi »moške« oči. Tu je vsekakor treba tudi pripomniti, da javno mnenje
in tudi mnogo strokovnih diskurzov ne loči med ženskimi in moškimi po-
zicijami/vlogami in utelešenimi ženskami in moškimi. V aktualnem tre-
nutku je to razvidno predvsem v neznanstveni javni obravnavi možnosti
homoseksualnega in lezbičnega starševstva. Materinska vloga je poistove-
tena z ženskami, očetovska z moškimi.
Predstavljeno izhodišče za razumevanje pornorelacij in z njimi utrjujo-
čih se tradicionalnih vlog spolov je smotrno umestiti v širši okvir kulture,
kjer neposredno vstopanje v nekakšen nov modus delovanja ali sprejema-
nja ni možno. Možna ni niti parodija bivanjskega principa porabniške od-
tujenosti kot dominantnega modusa življenja; želja po novem (tudi novih
artefaktih) se udejanja le še kot pastiš, ponovitev, kjer je preseganje oziro-
ma nadgradnja zgolj navidezna (Jameson, 2001: 24–25). V teh pogojih ni
Temeljne opredelitve
Dominantni (mainstream) pornožanr tolmačiva v okviru družbene-
ga statusa in vlog spolov ter imanentnega razmerja moči, ki je hierarhič-
no in razvidno iz skrepenelih pasivnih in aktivnih tradicionalnih ženskih
in moških pozicij (MacKinnon, 1993: 24; Itzin, 2001a: 70). Tudi psiho-
analitsko feministična interpretacija pogleda v pornoseksualnih razmer-
jih je v tem paradigmatskem okviru (Brown, 1981). Ženska pasivna pozici-
ja, v »feminizmu in psihoanalizi« artikulirana kot »biti falos«, in moška
aktivna pozicija, koncipirana s sintagmo »imeti falos«, se v pornu udeja-
njata že v sami pojavnosti žanra, v njegovi konzumpcijski razsežnosti (telo
pornoakterke in »moški« pogled, tudi v redkejših primerih, ko je porno-
konzumentka ženska). V dveh prevladujočih, najširše diseminiranih pod-
žanrih, »mehkem« pornu in porno chicu, so akterke pretežno ženske, mo-
ški pa večinsko sestavljajo ciljno skupino. »Biti falos« je, kot nakazano, na
ta način preveden v pornografsko pozicijo biti gledana, »imeti falos« pa v
pozicijo gledati. Nasilje je v tem razmerju lahko povsem nezaznavno, redu-
cirano na posedovanje skozi pogled (prim. Strehovec, 2007: 184) in iner-
tnost ali celo neizogibnost položaja, na katerem je ženska akterka konstru-
irana v prepuščenosti poizvedujočemu, preiskujočemu, oblastnemu pogle-
du. Naj poudariva, da gre za pozicije, ki niso nujno povezane z moškimi
in ženskimi utelešenji. Če je ženska tista, ki s pogledom meri pornotelo,
to lahko počne v dveh funkcijah: v funkciji aktivne ženske, ki spreobrača
spolno vlogo v spolnosti (na primer »butch« v nekaterih lezbičnih razmer-
jih, ki se neposredno referirajo na heteroseksualno matrico), ali pa v funk-
ciji »feminilne«, »prave« ženske, ki ugiba o svoji vlogi tako, da se gleda
skozi »moške« oči. Tu je vsekakor treba tudi pripomniti, da javno mnenje
in tudi mnogo strokovnih diskurzov ne loči med ženskimi in moškimi po-
zicijami/vlogami in utelešenimi ženskami in moškimi. V aktualnem tre-
nutku je to razvidno predvsem v neznanstveni javni obravnavi možnosti
homoseksualnega in lezbičnega starševstva. Materinska vloga je poistove-
tena z ženskami, očetovska z moškimi.
Predstavljeno izhodišče za razumevanje pornorelacij in z njimi utrjujo-
čih se tradicionalnih vlog spolov je smotrno umestiti v širši okvir kulture,
kjer neposredno vstopanje v nekakšen nov modus delovanja ali sprejema-
nja ni možno. Možna ni niti parodija bivanjskega principa porabniške od-
tujenosti kot dominantnega modusa življenja; želja po novem (tudi novih
artefaktih) se udejanja le še kot pastiš, ponovitev, kjer je preseganje oziro-
ma nadgradnja zgolj navidezna (Jameson, 2001: 24–25). V teh pogojih ni
