Page 104 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 104
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
deklic korespondirata s položajem in vlogo žensk tudi v (novo)medijskih
razmerjih. Pomembna topika obravnav so učinki (novo)medijskih vsebin
(in storitev) na percepcijo stvarnosti s strani otrok in mladih in na njihova
stališča ter vedenje, s poudarkom na vztrajnosti, recikliranju tradicional-
nih pomenov »femininosti« in »maskulinosti«. Poleg spola je izposta-
vljena perspektiva seksualnosti; povečini gre za iskanje odgovorov na vpra-
šanje, kako vsebine novih medijev učinkujejo na (ne)sposobnost otrok in
mladoletnih za razvijanje in vzdrževanje sodelujočih, nenasilnih medse-
bojnih odnosov in seksualnosti. Na podlagi raziskav se vzpostavljajo tudi
spoznavna orodja za osveščanje, opolnomočenje in informiranje otrok in
mladoletnih za kritično držo do potencialno škodljivih vsebin oziroma po-
znavanje in obrambo pred tveganji (zlasti spletnimi).
»Maskulinost«, »femininost«
Kulturološke in antropološke oziroma etnografske študije ugotavljajo –
in s tem na svoj način tudi prispevajo k njihovi stabilnosti – nove globa-
lizirane trende, osrediščene okoli spolnih konstrukcij v družbeni skupini
otrok in mladoletnih. Britanski avtorici A. Nayak in M. J. Kehily povze-
mata najpomembnejša dela na področju v zadnjih desetletjih in interpreti-
rata »maskulinost« in »femininost« v razmerju odvisnosti od kulturnih
artefaktov. V skladu z njunimi ugotovitvami in povzetki drugih del ni od-
mika od tradicionalnih vlog ali pa je ta parcialen; v sferi seksualnosti to po-
meni, da spolna moč privilegira t. i. maskulinost, ta pa je v segmentu dečk-
ov (kot sva že argumentirali na drugem mestu in s pomočjo druge referen-
ce) povezana z grobostjo (Nayak in Kehily, 2008: 10–11). Za našo temati-
zacijo je pomembna konstatacija, da je tudi razredni boj oziroma slojne ne-
enakosti v odraščanju treba razumeti ne le v razmerjih dela, ampak tudi z
vidika uzurpacije kulture, čustev, dispozicij (Skeggs, 2005: 63 v Nayak in
Kehily, 2008: 49). V tem smislu je potemtakem še vedno upravičeno poj-
movati popularno oziroma komercialno kulturo, edino nosilko obravnava-
nih konstrukcij spolnosti in nasilja, kot močan vir in dejavnik razslojeva-
nja iz perspektive družbene moči že v najzgodnejši dobi.15 Spolna moč, ki
se v segmentu ekonomsko prikrajšanih moških najbolj inducira skozi vla-
davino porna, (p)ostaja substitucija za aktivno državljansko držo; na ta na-
čin se nevtralizira možnost državljanske nepokorščine v vse bolj margina-
liziranih slojih revnih mladih moških.
15 Naj na tem mestu povzamemo izjavo dečka iz izobraženske srednjeslojne družine, da je
»gledanje erotike« zanje neustrezno; ob tem je z »erotiko« mislil na dejansko seksapilno veden-
je mladega dekleta.
deklic korespondirata s položajem in vlogo žensk tudi v (novo)medijskih
razmerjih. Pomembna topika obravnav so učinki (novo)medijskih vsebin
(in storitev) na percepcijo stvarnosti s strani otrok in mladih in na njihova
stališča ter vedenje, s poudarkom na vztrajnosti, recikliranju tradicional-
nih pomenov »femininosti« in »maskulinosti«. Poleg spola je izposta-
vljena perspektiva seksualnosti; povečini gre za iskanje odgovorov na vpra-
šanje, kako vsebine novih medijev učinkujejo na (ne)sposobnost otrok in
mladoletnih za razvijanje in vzdrževanje sodelujočih, nenasilnih medse-
bojnih odnosov in seksualnosti. Na podlagi raziskav se vzpostavljajo tudi
spoznavna orodja za osveščanje, opolnomočenje in informiranje otrok in
mladoletnih za kritično držo do potencialno škodljivih vsebin oziroma po-
znavanje in obrambo pred tveganji (zlasti spletnimi).
»Maskulinost«, »femininost«
Kulturološke in antropološke oziroma etnografske študije ugotavljajo –
in s tem na svoj način tudi prispevajo k njihovi stabilnosti – nove globa-
lizirane trende, osrediščene okoli spolnih konstrukcij v družbeni skupini
otrok in mladoletnih. Britanski avtorici A. Nayak in M. J. Kehily povze-
mata najpomembnejša dela na področju v zadnjih desetletjih in interpreti-
rata »maskulinost« in »femininost« v razmerju odvisnosti od kulturnih
artefaktov. V skladu z njunimi ugotovitvami in povzetki drugih del ni od-
mika od tradicionalnih vlog ali pa je ta parcialen; v sferi seksualnosti to po-
meni, da spolna moč privilegira t. i. maskulinost, ta pa je v segmentu dečk-
ov (kot sva že argumentirali na drugem mestu in s pomočjo druge referen-
ce) povezana z grobostjo (Nayak in Kehily, 2008: 10–11). Za našo temati-
zacijo je pomembna konstatacija, da je tudi razredni boj oziroma slojne ne-
enakosti v odraščanju treba razumeti ne le v razmerjih dela, ampak tudi z
vidika uzurpacije kulture, čustev, dispozicij (Skeggs, 2005: 63 v Nayak in
Kehily, 2008: 49). V tem smislu je potemtakem še vedno upravičeno poj-
movati popularno oziroma komercialno kulturo, edino nosilko obravnava-
nih konstrukcij spolnosti in nasilja, kot močan vir in dejavnik razslojeva-
nja iz perspektive družbene moči že v najzgodnejši dobi.15 Spolna moč, ki
se v segmentu ekonomsko prikrajšanih moških najbolj inducira skozi vla-
davino porna, (p)ostaja substitucija za aktivno državljansko držo; na ta na-
čin se nevtralizira možnost državljanske nepokorščine v vse bolj margina-
liziranih slojih revnih mladih moških.
15 Naj na tem mestu povzamemo izjavo dečka iz izobraženske srednjeslojne družine, da je
»gledanje erotike« zanje neustrezno; ob tem je z »erotiko« mislil na dejansko seksapilno veden-
je mladega dekleta.
