Page 98 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 98
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
divo, ki ni mišljeno kot vir neposrednega zaslužka, a s preostalo vsebino in-
formativnega medija ali drugega komunikacijskega sredstva nima nobene
povezave (značilne fotografije na osrednji strani informativnih dnevnikov
ali tedenskih publikacij, koledarji, »seksi« podobe ali zgodbe na mobilnih
portalih in podobno).
Drugo gradivo, ki nosi pornografski pečat, a ne sodi pod opisane zvrsti,
je zaradi načela transparentne taksonomije pojmovan kot pornografiziran
in ne pornografski. Pristop je povsem v skladu z historičnim pojmovanjem
pornografije; v antični Grčiji je »pornografija« pomenila opis dejavnosti
prostitutk (Slapšak, 2001: 36).
Evidentno je, da pornogradivo in pornoperformanse (šovi peep in ostale
komercialne »erotične« predstave in plesi) ter pornografizirane konstruk-
cije seksualnosti ločujemo od konstrukcij spolnosti, ki so umetniške, in-
formativne, medicinske, poljudno publicistične, filozofske in kultno reli-
giozne (na primer tantra) in podobno. Kadar se v navedenih zvrsteh do-
gaja pornografizacija, je kontekstualizirana, kar onemogoča nereflektira-
no pornografsko konzumpcijo in učinek. Ločitev pornografskega, porno-
grafiziranega in seksualnega je v našem kontekstu neobremenjena s »spol-
no eksplicitnim«.
Tako zastavljeno koncipiranje pornografije je pomembna osnova za ra-
zumevanje konstrukcij seksualiziranega nasilja in spolnega nasilja. V naj-
bolj prisotnih in zato najbolj potencialno spornih oblikah so te konstruk-
cije sprege spolnosti in nasilja prepletene s komercialnimi izdelki in plačlji-
vimi storitvami novih medijev. Gre za pornoseks in nasilje, ki sta na voljo
na spletnih straneh, mobilnih portalih, v računalniških igrah/na igralnih
konzolah, v oglaševanju spolnih storitev v tiskanih informativnih medijih,
na televiziji, v neinformativnem tisku, plakatiranju in podobno.
Seksualizirano nasilje je že tradicionalno konstitutivni element filmov
groze in nasilja, tj. filmov slasher (Itzin, 2001b: 450); v kibernetskem sve-
tu, vključno z igrami, se pogosto kaže »zgolj« v seksapilnih podobah in ve-
denju oboroženih bojevnic, heroin ali zapeljivih bojevnikov. Konstrukcije
spolnega nasilja imajo najočitnejšo vlogo v vzporednih življenjih v virtual-
nih skupnostih (Second Life, My Space); posledično je virtualno posilstvo z
empiričnimi, utelešenimi učinki v sociologiji in socialni psihologiji že pri-
znano »družbeno dejstvo«. Kot seksualno nasilje razumemo tudi uprizar-
janje zapeljevanja in spolnega nadlegovanja v okviru tradicionalne paradi-
gme, kjer vloga »pravega« moškega zapeljivca korespondira z idejo o upra-
vičeno nasilnih sredstvih (grobo prepričevanje, opijanje ali drogiranje žen-
divo, ki ni mišljeno kot vir neposrednega zaslužka, a s preostalo vsebino in-
formativnega medija ali drugega komunikacijskega sredstva nima nobene
povezave (značilne fotografije na osrednji strani informativnih dnevnikov
ali tedenskih publikacij, koledarji, »seksi« podobe ali zgodbe na mobilnih
portalih in podobno).
Drugo gradivo, ki nosi pornografski pečat, a ne sodi pod opisane zvrsti,
je zaradi načela transparentne taksonomije pojmovan kot pornografiziran
in ne pornografski. Pristop je povsem v skladu z historičnim pojmovanjem
pornografije; v antični Grčiji je »pornografija« pomenila opis dejavnosti
prostitutk (Slapšak, 2001: 36).
Evidentno je, da pornogradivo in pornoperformanse (šovi peep in ostale
komercialne »erotične« predstave in plesi) ter pornografizirane konstruk-
cije seksualnosti ločujemo od konstrukcij spolnosti, ki so umetniške, in-
formativne, medicinske, poljudno publicistične, filozofske in kultno reli-
giozne (na primer tantra) in podobno. Kadar se v navedenih zvrsteh do-
gaja pornografizacija, je kontekstualizirana, kar onemogoča nereflektira-
no pornografsko konzumpcijo in učinek. Ločitev pornografskega, porno-
grafiziranega in seksualnega je v našem kontekstu neobremenjena s »spol-
no eksplicitnim«.
Tako zastavljeno koncipiranje pornografije je pomembna osnova za ra-
zumevanje konstrukcij seksualiziranega nasilja in spolnega nasilja. V naj-
bolj prisotnih in zato najbolj potencialno spornih oblikah so te konstruk-
cije sprege spolnosti in nasilja prepletene s komercialnimi izdelki in plačlji-
vimi storitvami novih medijev. Gre za pornoseks in nasilje, ki sta na voljo
na spletnih straneh, mobilnih portalih, v računalniških igrah/na igralnih
konzolah, v oglaševanju spolnih storitev v tiskanih informativnih medijih,
na televiziji, v neinformativnem tisku, plakatiranju in podobno.
Seksualizirano nasilje je že tradicionalno konstitutivni element filmov
groze in nasilja, tj. filmov slasher (Itzin, 2001b: 450); v kibernetskem sve-
tu, vključno z igrami, se pogosto kaže »zgolj« v seksapilnih podobah in ve-
denju oboroženih bojevnic, heroin ali zapeljivih bojevnikov. Konstrukcije
spolnega nasilja imajo najočitnejšo vlogo v vzporednih življenjih v virtual-
nih skupnostih (Second Life, My Space); posledično je virtualno posilstvo z
empiričnimi, utelešenimi učinki v sociologiji in socialni psihologiji že pri-
znano »družbeno dejstvo«. Kot seksualno nasilje razumemo tudi uprizar-
janje zapeljevanja in spolnega nadlegovanja v okviru tradicionalne paradi-
gme, kjer vloga »pravega« moškega zapeljivca korespondira z idejo o upra-
vičeno nasilnih sredstvih (grobo prepričevanje, opijanje ali drogiranje žen-
