Page 97 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 97
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
ga/agresivnega člena (ali obratno, pasivnega/trpnega) ne bi bila problema-
tična, če bi se prehajalo med tema pozicijama, tj. objektom/spolno použi-
tem in subjektom/(po)uživalcem. Toda hotena ali nehotena konzumpci-
ja porna neprestano in enako v zasebnosti kot na javnih mestih zapira žen-
ske na pasivne, mazohistične pozicije objekta za (po)uživanje in moške na
agresivne, sicer zakrite sadistične pozicije (po)uživalca. Argument narav-
nosti, normalnosti teh skrepenelo moško in žensko zasedenih pozicij zani-
kajo tako empirična sociologija z raziskovanjem seksualnosti žensk (Hite,
2006) kot tiste sodobne feministične teoretizacije, ki izhajajo iz koncepta
instance spola in/ali spolne maškarade in jih poznamo pod nazivom štu-
dij queer.
Kako se pričujoča paradigma bere na posameznih porno- in porno chic
ter pornografiziranih materialih, je možno uvideti z lingvistično in semi-
otično analizo. Sami po zgledu C. MacKinnon in J. Butler uporabljava
orodja iz lingvističnega in semiotičnega kanona (Austin, 1990; Benveni-
ste, 1988); gre za pomembne spoznavne opore pri razumevanju in tudi so-
ustvarjanju kulture spola in seksualnosti onkraj diskriminatornih tradici-
onalnih koncipiranj.
Feministična teorija performativnosti spola (Butler, 2001), ki se je raz-
vila vzporedno tudi v okviru feministične refleksije pornografije (MacKi-
nnon, 1996: 16–22, 121, op. 31), naju je neodvisno od podobnih ugotovi-
tev v ameriških in britanskih študijah porna privedla do orodja, s katerim
sva rekonceptualizirali in posledično opustili »erotiko«. Refleksija in re-
konceptualizacija je potekala ne le v razmerju do sodobnih kategorij, ki jih
uporablja pornoindustrija, temveč tudi v odnosu do dominantnih femi-
nističnih opredelitev v osemdesetih in devetdesetih letih. Tedaj je bil nu-
jen pogoj za feministično definiranje pornomateriala eksplicitnost spolne-
ga dejanja ali anatomije, »erotika« pa je pomenila z vidika spolov spreje-
mljive konstrukcije seksualnosti. Danes argumentirano trdimo, da je za de-
lovanje pornografske norme dovolj kakršen koli žanrski vpis pornoseksu-
alnega in tudi »erotika« v klinču pornoindustrije ne more biti izvzeta.8
Da bi opozorili na to dimenzijo navedenega podžanra, ga pojmovno opre-
deljujeva kot porno chic, če so materiali povezani s komercialnimi dejavni-
ki in tako vsaj posredno tudi s pornografsko industrijo. V tem smislu gre
za vse oblike kupljive seksualnosti, tudi če se, denimo, s porno chic ponud-
bo želi povečati zaslužek operaterja ali ponudnika vsebin in upravljalca ali
upravljalke spletne strani. Med vsebine porno chic tako prištevava tudi gra-
8 Ob tem gre lahko tudi le za nekaj gole kože, priprte oči in ustnice v »erotično« zanesenem
smehljaju, skratka za mimiko in postavitev, ki sta žanrski.
ga/agresivnega člena (ali obratno, pasivnega/trpnega) ne bi bila problema-
tična, če bi se prehajalo med tema pozicijama, tj. objektom/spolno použi-
tem in subjektom/(po)uživalcem. Toda hotena ali nehotena konzumpci-
ja porna neprestano in enako v zasebnosti kot na javnih mestih zapira žen-
ske na pasivne, mazohistične pozicije objekta za (po)uživanje in moške na
agresivne, sicer zakrite sadistične pozicije (po)uživalca. Argument narav-
nosti, normalnosti teh skrepenelo moško in žensko zasedenih pozicij zani-
kajo tako empirična sociologija z raziskovanjem seksualnosti žensk (Hite,
2006) kot tiste sodobne feministične teoretizacije, ki izhajajo iz koncepta
instance spola in/ali spolne maškarade in jih poznamo pod nazivom štu-
dij queer.
Kako se pričujoča paradigma bere na posameznih porno- in porno chic
ter pornografiziranih materialih, je možno uvideti z lingvistično in semi-
otično analizo. Sami po zgledu C. MacKinnon in J. Butler uporabljava
orodja iz lingvističnega in semiotičnega kanona (Austin, 1990; Benveni-
ste, 1988); gre za pomembne spoznavne opore pri razumevanju in tudi so-
ustvarjanju kulture spola in seksualnosti onkraj diskriminatornih tradici-
onalnih koncipiranj.
Feministična teorija performativnosti spola (Butler, 2001), ki se je raz-
vila vzporedno tudi v okviru feministične refleksije pornografije (MacKi-
nnon, 1996: 16–22, 121, op. 31), naju je neodvisno od podobnih ugotovi-
tev v ameriških in britanskih študijah porna privedla do orodja, s katerim
sva rekonceptualizirali in posledično opustili »erotiko«. Refleksija in re-
konceptualizacija je potekala ne le v razmerju do sodobnih kategorij, ki jih
uporablja pornoindustrija, temveč tudi v odnosu do dominantnih femi-
nističnih opredelitev v osemdesetih in devetdesetih letih. Tedaj je bil nu-
jen pogoj za feministično definiranje pornomateriala eksplicitnost spolne-
ga dejanja ali anatomije, »erotika« pa je pomenila z vidika spolov spreje-
mljive konstrukcije seksualnosti. Danes argumentirano trdimo, da je za de-
lovanje pornografske norme dovolj kakršen koli žanrski vpis pornoseksu-
alnega in tudi »erotika« v klinču pornoindustrije ne more biti izvzeta.8
Da bi opozorili na to dimenzijo navedenega podžanra, ga pojmovno opre-
deljujeva kot porno chic, če so materiali povezani s komercialnimi dejavni-
ki in tako vsaj posredno tudi s pornografsko industrijo. V tem smislu gre
za vse oblike kupljive seksualnosti, tudi če se, denimo, s porno chic ponud-
bo želi povečati zaslužek operaterja ali ponudnika vsebin in upravljalca ali
upravljalke spletne strani. Med vsebine porno chic tako prištevava tudi gra-
8 Ob tem gre lahko tudi le za nekaj gole kože, priprte oči in ustnice v »erotično« zanesenem
smehljaju, skratka za mimiko in postavitev, ki sta žanrski.
