Page 91 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 91
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
membe; ospoljenega posameznika in posameznice ni zunaj subjektivacije,
ki je proces, tj. subjektiviranje iz ozaveščene spolne perspektive (Braidot-
ti, 2001: 396). Ospoljenje/engendering je tudi dejavnost v okviru izobraže-
valnih politik in praks. Kompetence na področju enakih možnosti spolov
ali človekovih pravic žensk in deklic si je težko predstavljati in jih formi-
rati brez osebne vpletenosti oziroma individualnega razmisleka o lastnem
ospoljenem statusu in vlogi v družbi, in to tudi na področjih, ki iz te per-
spektive še niso bila preizprašana.
Koncept spolnosti
Feministične razprave in študije o seksualnosti so praviloma povezane s
pojmovanjem moči. V sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stole-
tja, ko se je širila vednost o hierarhičnem razmerju med ženskami in mo-
škimi, se je diskusija na področju seksualnosti osredotočila na spolno na-
silje. Teoretska razpravljanja in družbena dogajanja v preteklem poldru-
gem desetletju pa so postavila v središče homoseksualnost in lezbištvo ter
odvzela pozornost s problematike heteroseksualnosti v diskriminacijskih
spolnih razmerjih; izjema so ostale tematizacije eksplicitnih oblik spolne-
ga nasilja in nasilne spolnosti v okviru normirane homoseksualnosti, hete-
ronormativnosti.
Z vidika feminističnih obravnav se je prikazovala razlika med »prej«
in »sedaj«, razlika med preteklim nasprotovanjem spolnosti in aktualno
afiniteto do nje (prim. Beasley, 2005: 122). Taka historična opredelitev fe-
minističnega odnosa do seksualnosti v spolnih razmerjih je shematska in
ne ravno ustrezna. Osredotočenje na tematizacijo oziroma problematizaci-
jo spolne želje omogoča natančnejši historični vpogled. Niti v odporu pro-
ti spolno diskriminacijskim oblikam seksualnosti spolna želja ni bila zani-
kana, prav tako ne njeno udejanjanje; razmislek in razgraditev sta veljala iz-
biri objektov spolne želje in njenemu modusu v primeru, ko se je ta vzpo-
stavil skozi spolno diskriminacijsko, predvsem pornografsko simbolizacijo
in imaginacijo. Želja je bila dekonstruirana, a nato tudi praviloma rekon-
struirana bodisi v smeri izbire istospolnih objektov ali pa k različnim, ino-
vativnim oblikam heteroseksualnih spolnih vêdenj in dejanj. Zato tudi je
v delu zlasti lezbičnega feminizma veljal odpor do regulacije pornografije,
saj je obveljalo mnenje, da se z omejevanjem pornografskih vsebin oži tudi
prostor za medijske in druge kulturne konstrukcije spolnosti zunaj domi-
nantne, normativne heteroseksualne matrice (Greif, 2009).
Vladajoča spolna hierarhija v seksualnih razmerjih se s prodorom teo-
retskih diskurzov in medijskih konstrukcij homoseksualnosti in lezbištva
membe; ospoljenega posameznika in posameznice ni zunaj subjektivacije,
ki je proces, tj. subjektiviranje iz ozaveščene spolne perspektive (Braidot-
ti, 2001: 396). Ospoljenje/engendering je tudi dejavnost v okviru izobraže-
valnih politik in praks. Kompetence na področju enakih možnosti spolov
ali človekovih pravic žensk in deklic si je težko predstavljati in jih formi-
rati brez osebne vpletenosti oziroma individualnega razmisleka o lastnem
ospoljenem statusu in vlogi v družbi, in to tudi na področjih, ki iz te per-
spektive še niso bila preizprašana.
Koncept spolnosti
Feministične razprave in študije o seksualnosti so praviloma povezane s
pojmovanjem moči. V sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stole-
tja, ko se je širila vednost o hierarhičnem razmerju med ženskami in mo-
škimi, se je diskusija na področju seksualnosti osredotočila na spolno na-
silje. Teoretska razpravljanja in družbena dogajanja v preteklem poldru-
gem desetletju pa so postavila v središče homoseksualnost in lezbištvo ter
odvzela pozornost s problematike heteroseksualnosti v diskriminacijskih
spolnih razmerjih; izjema so ostale tematizacije eksplicitnih oblik spolne-
ga nasilja in nasilne spolnosti v okviru normirane homoseksualnosti, hete-
ronormativnosti.
Z vidika feminističnih obravnav se je prikazovala razlika med »prej«
in »sedaj«, razlika med preteklim nasprotovanjem spolnosti in aktualno
afiniteto do nje (prim. Beasley, 2005: 122). Taka historična opredelitev fe-
minističnega odnosa do seksualnosti v spolnih razmerjih je shematska in
ne ravno ustrezna. Osredotočenje na tematizacijo oziroma problematizaci-
jo spolne želje omogoča natančnejši historični vpogled. Niti v odporu pro-
ti spolno diskriminacijskim oblikam seksualnosti spolna želja ni bila zani-
kana, prav tako ne njeno udejanjanje; razmislek in razgraditev sta veljala iz-
biri objektov spolne želje in njenemu modusu v primeru, ko se je ta vzpo-
stavil skozi spolno diskriminacijsko, predvsem pornografsko simbolizacijo
in imaginacijo. Želja je bila dekonstruirana, a nato tudi praviloma rekon-
struirana bodisi v smeri izbire istospolnih objektov ali pa k različnim, ino-
vativnim oblikam heteroseksualnih spolnih vêdenj in dejanj. Zato tudi je
v delu zlasti lezbičnega feminizma veljal odpor do regulacije pornografije,
saj je obveljalo mnenje, da se z omejevanjem pornografskih vsebin oži tudi
prostor za medijske in druge kulturne konstrukcije spolnosti zunaj domi-
nantne, normativne heteroseksualne matrice (Greif, 2009).
Vladajoča spolna hierarhija v seksualnih razmerjih se s prodorom teo-
retskih diskurzov in medijskih konstrukcij homoseksualnosti in lezbištva
