Page 90 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 90
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
Koncept spolov4
Na tem mestu se vračava k izhodišču, na kratko in deloma ponovno na-
mreč opredeljujeva tri temeljne koncepte najine refleksije; nanašajoči se ter-
mini so vključeni v tematsko opredelitev (spol, spolnost, nasilje). Koncept
spol/gender se je sprva nanašal na družbeno konstruiranost spolov v raz-
liki od biološkega ženskega in moškega spola (ang. sex); naknadno je bilo
razgrajeno tudi samo pojmovanje biološkega telesa, ki naj bi bilo naravno
in samoumevno dualno, moško in žensko (t. i. spolni dimorfizem). Razlog
je bil v spoznanju, da je tudi biologija »zainteresirana«, tj. prežeta z obla-
stnimi razmerji. Danes v feministični teoriji prevladuje razumevanje, da
so tudi telesa sama spremenljiva glede na kulturna in družbena okolja ter
tokove, zato jih je možno razumeti zgolj v medsebojni povezanosti »bio-
loškega/naravnega in družbenega/kulturnega« (Moi, v Beasley, 2005:14).
Aktualna vloga koncepta spola kot gender je v miselnem zaobjetju vseh,
ki se ne prepoznajo znotraj vladajočega preskriptivnega, tj. predpisovalne-
ga moško-ženskega kategoriziranja in karakteriziranja (t. i. spolni stereoti-
pi), hkrati pa tudi ne pojmujejo spolnosti v okviru diskriminatorne hete-
roseksualne matrice ali vladajočih oblik homoseksualnosti in lezbištva. V
odnosu do prevladujočih medijskih in drugih komunikacijskih konstruk-
cij spolov, spolnosti in spolno zaznamovanega nasilja so distancirani; hkra-
ti vsebine, ki so tako glede spolnih kot tudi seksualnih identitet (bolje su-
bjektivacij) sodobnejše, ostajajo stvar margine (tako kot njihovi konzumen-
ti in konzumentke) in zato težje dostopnejše in manj vplivne.
Teoretski met diferenciranih ospoljenj oziroma kontinuiteta spola/gen-
der je vprašljiva, če jo razumemo predvsem s strateškega mesta kot demo-
kratizacijo identitetnih politik ali kot uresničevanje končnega cilja – for-
miranje diskurzivnega mesta, kjer naj bi spol in spolnost pomenila samo
relativno poljubno uprizarjanje zunanjosti in telesnosti.5 V okviru priču-
joče študije se spol/gender nanaša predvsem na družbeno strukturiranje
spolov, torej na »gender relacije« (Connel, v Beasley, 2005: 11), skozi ka-
tere se individuum lahko vzpostavlja kot ospoljeno bitje družbe in kultu-
re. Ključni moment je strukturna odprtost koncepta spola/gender za spre-
4 Koncept spola se nanaša na družbeno in kulturno konstrukcijo spola, ki vključuje tudi »narav-
ni« spol (ang. sex). Razlago sodobnega koncepta spola in spolnosti sva v okviru štirih temeljnih
konceptov za razumevanje konceptualizacije gender objavili že v predhodnem tekstu (Šribar in
Vendramin, 2009), vendar v krajši različici. Tu objavljava izvorno, daljšo verzijo, ki sva jo morali
zaradi zahtev uredništva monografske publikacije Brez spopada: kultur, spolov, generacij skrajšati.
5 Telo je v tem kontekstu razumljeno v svoji podložnosti želenim spremembam, v razmerju
spolov in seksualnosti je »plastično«.
Koncept spolov4
Na tem mestu se vračava k izhodišču, na kratko in deloma ponovno na-
mreč opredeljujeva tri temeljne koncepte najine refleksije; nanašajoči se ter-
mini so vključeni v tematsko opredelitev (spol, spolnost, nasilje). Koncept
spol/gender se je sprva nanašal na družbeno konstruiranost spolov v raz-
liki od biološkega ženskega in moškega spola (ang. sex); naknadno je bilo
razgrajeno tudi samo pojmovanje biološkega telesa, ki naj bi bilo naravno
in samoumevno dualno, moško in žensko (t. i. spolni dimorfizem). Razlog
je bil v spoznanju, da je tudi biologija »zainteresirana«, tj. prežeta z obla-
stnimi razmerji. Danes v feministični teoriji prevladuje razumevanje, da
so tudi telesa sama spremenljiva glede na kulturna in družbena okolja ter
tokove, zato jih je možno razumeti zgolj v medsebojni povezanosti »bio-
loškega/naravnega in družbenega/kulturnega« (Moi, v Beasley, 2005:14).
Aktualna vloga koncepta spola kot gender je v miselnem zaobjetju vseh,
ki se ne prepoznajo znotraj vladajočega preskriptivnega, tj. predpisovalne-
ga moško-ženskega kategoriziranja in karakteriziranja (t. i. spolni stereoti-
pi), hkrati pa tudi ne pojmujejo spolnosti v okviru diskriminatorne hete-
roseksualne matrice ali vladajočih oblik homoseksualnosti in lezbištva. V
odnosu do prevladujočih medijskih in drugih komunikacijskih konstruk-
cij spolov, spolnosti in spolno zaznamovanega nasilja so distancirani; hkra-
ti vsebine, ki so tako glede spolnih kot tudi seksualnih identitet (bolje su-
bjektivacij) sodobnejše, ostajajo stvar margine (tako kot njihovi konzumen-
ti in konzumentke) in zato težje dostopnejše in manj vplivne.
Teoretski met diferenciranih ospoljenj oziroma kontinuiteta spola/gen-
der je vprašljiva, če jo razumemo predvsem s strateškega mesta kot demo-
kratizacijo identitetnih politik ali kot uresničevanje končnega cilja – for-
miranje diskurzivnega mesta, kjer naj bi spol in spolnost pomenila samo
relativno poljubno uprizarjanje zunanjosti in telesnosti.5 V okviru priču-
joče študije se spol/gender nanaša predvsem na družbeno strukturiranje
spolov, torej na »gender relacije« (Connel, v Beasley, 2005: 11), skozi ka-
tere se individuum lahko vzpostavlja kot ospoljeno bitje družbe in kultu-
re. Ključni moment je strukturna odprtost koncepta spola/gender za spre-
4 Koncept spola se nanaša na družbeno in kulturno konstrukcijo spola, ki vključuje tudi »narav-
ni« spol (ang. sex). Razlago sodobnega koncepta spola in spolnosti sva v okviru štirih temeljnih
konceptov za razumevanje konceptualizacije gender objavili že v predhodnem tekstu (Šribar in
Vendramin, 2009), vendar v krajši različici. Tu objavljava izvorno, daljšo verzijo, ki sva jo morali
zaradi zahtev uredništva monografske publikacije Brez spopada: kultur, spolov, generacij skrajšati.
5 Telo je v tem kontekstu razumljeno v svoji podložnosti želenim spremembam, v razmerju
spolov in seksualnosti je »plastično«.
