Page 89 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 89
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
nja, zatiranja. Kljub temu, da je upor pričakovani element v določenih do-
bah otroštva in odraščanja, je njegov (destruktivni, nasilni) način konstru-
iran, kulturno vpisan v »maskulinizacijo« vsem tožbam o nasilju v šolah
navkljub in neodobravanju le-tega. Zdi se, da z novimi mediji dobiva nov
zagon, saj ima njegov učinek, »moška slava«, vse večji doseg.
Drug primer, ki se zdi z obravnavanega vidika kompleksen in primeren
za interpretacijo, je (tu že opisan) ponavljajoči se dogodek, ko dekle pošlje
razgaljeno fotografijo fantu, običajno sošolcu ali vrstniku iz šole v upanju,
da bosta vzpostavila intimnejše razmerje, fant pa pošlje fotografijo naprej
prijateljem. Gesta, ki se je z dekličinega vidika nanašala na intimen med-
osebni prostor, je bila zlorabljena za fantovsko dokazovanje spolne uspe-
šnosti.
Tu je medij prav tako pogoj možnosti za zlorabo (posnetek in pošiljanje
fotografije) in del zlorabe/nelegalnega dejanja samega (nadaljnja neželena
diseminacija fotografije). Eden izmed komentarjev v pedagoškem segmen-
tu dobro ilustrira heteroseksistično paradigmatskost primera ne glede na
novomedijsko ozadje zgodbe. Dekliško dejanje (pošiljanje razgaljene foto-
grafije) je bilo opredeljeno kot nepremišljeno, fantovsko (razširjanje foto-
grafije) pa kot premišljeno: dekle se »ni zavedalo«, fant pa se »je zavedal,
kaj dela«. Poteza deklice je razumljena v sferi trpnosti in morda tudi ro-
mantizirane neozaveščenosti, fantovo ravnanje pa je v pridobivanju spolno
dominantne moškosti dobilo strateško dimenzijo, pri čemer ni odveč pou-
dariti, da je obče priznana vrednota obvladovanja v opisani razlagi na stra-
ni fanta ne glede na to, da je njegovo dejanje nelegalno, dekličino pa je ge-
sta legitimne intime, četudi bi utegnil kdo preizprašati njen značaj z vidika
dostojnosti ali na primer dostojanstva.3
Očitno je, da novi mediji ne načenjajo temeljne družbene strukture, v
našem okviru žensko, dekliško/moških, fantovskih odnosov in hierarhič-
nega obrata med odraslimi in odraščajočimi v izobraževanju, ki se lahko
zgodi na polju spola in spolnosti. Zdi se, da so novi mediji prej vir dodatnih
zapletov v obstoječih matricah kot demokratizacije, a naj pri tem vendar-
le opozorimo, da je predmet naše obravnave omejen, ne nanaša se na celo-
vito vlogo in pomen novih medijev v družbi in posebej v odraščanju. Kljub
temu je prav vztrajati pri zadržku do vseh neproblematiziranih, poljudnih
slavljenj novih medijev in njihovih potencialov v razvoju družbe, še zlasti z
vidika spolov, spolnosti in nasilja.
3 J. Strehovec med razpravo o novih družbenih segregacijah, do katerih prihaja skozi nove medi-
je, omenja tudi »kibernetski mačizem« (2007: 191).
nja, zatiranja. Kljub temu, da je upor pričakovani element v določenih do-
bah otroštva in odraščanja, je njegov (destruktivni, nasilni) način konstru-
iran, kulturno vpisan v »maskulinizacijo« vsem tožbam o nasilju v šolah
navkljub in neodobravanju le-tega. Zdi se, da z novimi mediji dobiva nov
zagon, saj ima njegov učinek, »moška slava«, vse večji doseg.
Drug primer, ki se zdi z obravnavanega vidika kompleksen in primeren
za interpretacijo, je (tu že opisan) ponavljajoči se dogodek, ko dekle pošlje
razgaljeno fotografijo fantu, običajno sošolcu ali vrstniku iz šole v upanju,
da bosta vzpostavila intimnejše razmerje, fant pa pošlje fotografijo naprej
prijateljem. Gesta, ki se je z dekličinega vidika nanašala na intimen med-
osebni prostor, je bila zlorabljena za fantovsko dokazovanje spolne uspe-
šnosti.
Tu je medij prav tako pogoj možnosti za zlorabo (posnetek in pošiljanje
fotografije) in del zlorabe/nelegalnega dejanja samega (nadaljnja neželena
diseminacija fotografije). Eden izmed komentarjev v pedagoškem segmen-
tu dobro ilustrira heteroseksistično paradigmatskost primera ne glede na
novomedijsko ozadje zgodbe. Dekliško dejanje (pošiljanje razgaljene foto-
grafije) je bilo opredeljeno kot nepremišljeno, fantovsko (razširjanje foto-
grafije) pa kot premišljeno: dekle se »ni zavedalo«, fant pa se »je zavedal,
kaj dela«. Poteza deklice je razumljena v sferi trpnosti in morda tudi ro-
mantizirane neozaveščenosti, fantovo ravnanje pa je v pridobivanju spolno
dominantne moškosti dobilo strateško dimenzijo, pri čemer ni odveč pou-
dariti, da je obče priznana vrednota obvladovanja v opisani razlagi na stra-
ni fanta ne glede na to, da je njegovo dejanje nelegalno, dekličino pa je ge-
sta legitimne intime, četudi bi utegnil kdo preizprašati njen značaj z vidika
dostojnosti ali na primer dostojanstva.3
Očitno je, da novi mediji ne načenjajo temeljne družbene strukture, v
našem okviru žensko, dekliško/moških, fantovskih odnosov in hierarhič-
nega obrata med odraslimi in odraščajočimi v izobraževanju, ki se lahko
zgodi na polju spola in spolnosti. Zdi se, da so novi mediji prej vir dodatnih
zapletov v obstoječih matricah kot demokratizacije, a naj pri tem vendar-
le opozorimo, da je predmet naše obravnave omejen, ne nanaša se na celo-
vito vlogo in pomen novih medijev v družbi in posebej v odraščanju. Kljub
temu je prav vztrajati pri zadržku do vseh neproblematiziranih, poljudnih
slavljenj novih medijev in njihovih potencialov v razvoju družbe, še zlasti z
vidika spolov, spolnosti in nasilja.
3 J. Strehovec med razpravo o novih družbenih segregacijah, do katerih prihaja skozi nove medi-
je, omenja tudi »kibernetski mačizem« (2007: 191).
