Page 88 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 88
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
silja nad deklicami in dekleti (Agreed conclusions on the elimination of all
forms of discrimination and violence against the girl child) in med tezami,
kako izboljšati dekliške življenjske možnosti, navedla tudi »pospeševanje
dostopnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)«.
Ne glede na natančnost in rabo nanizanih izrazov je za nove medije do-
ločujoče medmrežje in njihov avdiovizualni značaj. Teoretska refleksija no-
vih medijev z vidika človeških čutil in telesa je nominalnemu dodala še
drugačne uvide. Ti se dotikajo človeških utelešenj in vpetosti v družbe-
no strukturo skozi predmetnost novih medijev, denimo taktilnost tekstu-
re prenosnega računalniška, upravljanje kurzorja z miško, kadriranje dru-
ge osebe skozi ekran na telefonu in podobno. Kibernetsko »povečana re-
sničnost«, »bližina, ki raste proti opazovalcu«, pri čemer je ta obenem
tudi potencialni producent kibernetskih vsebin (Strehovec, 2007: 37, 188,
219), sta koncepta, ki pojasnjujeta prepletenost človeških življenj in življe-
nja tehnoloških objektov.2
Na našem interesnem področju, tj. področju odraščanja, gre za nove na-
čine utrjevanja tradicionalnih diskriminatornih razmerij med spoloma
skozi novomedijsko predmetnost; ti vključujejo tradicionalno samopotrje-
vanje dečkov ali fantov z nasilnim obnašanjem in ustvarjanje videza seksu-
alne razpoložljivosti s strani deklet. Naj si na tem mestu osvežimo spomin
z referenco na uničevanje razreda na eni izmed slovenskih srednjih stro-
kovnih šol, ki so ga storilci posneli s kamero mobilnega telefona. Zastavlja
se vprašanje, ali bi do destruktivnega dejanja brez tega »dokumentiranja«
sploh prišlo in če bi, ali bi sploh v tolikšni meri. Obenem se je z distribuci-
jo posnetka to nezakonito dejanje »raztegnilo«, dobilo dodatno dimenzi-
jo. Razmerje šola in učenci je v tem primeru postalo bolj dramatično, nika-
kor pa ni izšlo iz matrice. Fantje so v določeni fazi odraščanja želeli nasil-
no izkazati svoj enakovrednejši status v razmerju do šole kot ustanove z (re-
lativno) avtoriteto. Konsistentno z vladajočimi predstavami so ga razume-
li kot konstitutivnega za (tradicionalno) ospoljenje v moškost. Obenem so
ga verjetno – glede na to, da so bili posnetki distribuirani po vrstniški mre-
ži in da so bili potem konec koncev prikazani tudi na televiziji – erotizirali,
ga povezali s spolno močjo. Raziskovalki J. Pilcher in I. Whelehan v inter-
pretaciji svoje raziskovalnega primera trdita, da fantovska produkcija moči
spola oziroma maskulinosti poteka tako, da morajo fantje izkazati samoo-
bladovanje oziroma obvladovanje emocij ob grobih dogajanjih (Pilcher in
Whelehan, 2004: 117, 120). Nasprotnik je bila tudi v tem primeru šola; ta
poleg družine v času odraščanja predstavlja poglavitno instanco omejeva-
2 Za »živost stvari« cf. Luthar, 2007: S12.
silja nad deklicami in dekleti (Agreed conclusions on the elimination of all
forms of discrimination and violence against the girl child) in med tezami,
kako izboljšati dekliške življenjske možnosti, navedla tudi »pospeševanje
dostopnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)«.
Ne glede na natančnost in rabo nanizanih izrazov je za nove medije do-
ločujoče medmrežje in njihov avdiovizualni značaj. Teoretska refleksija no-
vih medijev z vidika človeških čutil in telesa je nominalnemu dodala še
drugačne uvide. Ti se dotikajo človeških utelešenj in vpetosti v družbe-
no strukturo skozi predmetnost novih medijev, denimo taktilnost tekstu-
re prenosnega računalniška, upravljanje kurzorja z miško, kadriranje dru-
ge osebe skozi ekran na telefonu in podobno. Kibernetsko »povečana re-
sničnost«, »bližina, ki raste proti opazovalcu«, pri čemer je ta obenem
tudi potencialni producent kibernetskih vsebin (Strehovec, 2007: 37, 188,
219), sta koncepta, ki pojasnjujeta prepletenost človeških življenj in življe-
nja tehnoloških objektov.2
Na našem interesnem področju, tj. področju odraščanja, gre za nove na-
čine utrjevanja tradicionalnih diskriminatornih razmerij med spoloma
skozi novomedijsko predmetnost; ti vključujejo tradicionalno samopotrje-
vanje dečkov ali fantov z nasilnim obnašanjem in ustvarjanje videza seksu-
alne razpoložljivosti s strani deklet. Naj si na tem mestu osvežimo spomin
z referenco na uničevanje razreda na eni izmed slovenskih srednjih stro-
kovnih šol, ki so ga storilci posneli s kamero mobilnega telefona. Zastavlja
se vprašanje, ali bi do destruktivnega dejanja brez tega »dokumentiranja«
sploh prišlo in če bi, ali bi sploh v tolikšni meri. Obenem se je z distribuci-
jo posnetka to nezakonito dejanje »raztegnilo«, dobilo dodatno dimenzi-
jo. Razmerje šola in učenci je v tem primeru postalo bolj dramatično, nika-
kor pa ni izšlo iz matrice. Fantje so v določeni fazi odraščanja želeli nasil-
no izkazati svoj enakovrednejši status v razmerju do šole kot ustanove z (re-
lativno) avtoriteto. Konsistentno z vladajočimi predstavami so ga razume-
li kot konstitutivnega za (tradicionalno) ospoljenje v moškost. Obenem so
ga verjetno – glede na to, da so bili posnetki distribuirani po vrstniški mre-
ži in da so bili potem konec koncev prikazani tudi na televiziji – erotizirali,
ga povezali s spolno močjo. Raziskovalki J. Pilcher in I. Whelehan v inter-
pretaciji svoje raziskovalnega primera trdita, da fantovska produkcija moči
spola oziroma maskulinosti poteka tako, da morajo fantje izkazati samoo-
bladovanje oziroma obvladovanje emocij ob grobih dogajanjih (Pilcher in
Whelehan, 2004: 117, 120). Nasprotnik je bila tudi v tem primeru šola; ta
poleg družine v času odraščanja predstavlja poglavitno instanco omejeva-
2 Za »živost stvari« cf. Luthar, 2007: S12.
