Page 85 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 85
blematika
porna in drugih
konstrukcij sprege
seksa in nasilja skozi
nove medije
Temeljno raziskovanje konstrukcij spleta spolnosti in nasilja v tradi-
cionalnih in novih medijih in v razmerju do družbeno-kulturne-
ga vzpostavljanja otroštva in mladosti zahteva iz naše perspektive multi-
disciplinarno znanstveno platformo. Heterogenost pristopa sovpada s te-
matsko kompleksnostjo, dotikamo se fenomenov in tematik spolov, spol-
nosti, nasilja, otroštva in odraščanja, medijev in novih medijev pa tudi sa-
mih komunikacijskih vsebin in storitev ter z njimi povezanih tveganj. Sle-
dnje lahko definiramo šele, ko razpolagamo z različnimi konceptualiza-
cijami, opredelitvami in klasifikacijami. S tem namenom opozarjamo na
strokovne oziroma strateške definicije (pravo v medsebojni poveznosti z
zakonodajo in nadzorom ter regulacijo), empirično sociološke in kulturo-
loške opredelitve ter prijeme same pornografske in druge zabavniške in-
dustrije. Pomembno pa je ugotoviti tudi, s kakšnimi poimenovanji se na
obravnavane vsebine odzivajo informativni mediji (Šribar, 2006).
Vsebine in odnosi, ki jih problematiziramo, so ključno povezani z me-
diji; sam termin je mnogopomenski, zato ga bova v nadaljevanju defini-
rali. Mediji in novi mediji, vsebine in odnosi, ki se vzpostavljajo skoznje
in tudi skozi novomedijske storitve, so med seboj povezani oziroma tako
tesno prepleteni, da – to velja še posebej za nove medije – niso razvezlji-
vi. Občestvo, na katerega se obravnavane vsebine ali storitve posredno ali
neposredno naslavljajo (v najini tematizaciji), je opojmljeno kot otroštvo
in mladost; slednja je strukturirana kot deklištvo in »deštvo«/fantovstvo
oziroma vključuje »mlade ženske« in »mlade moške«. Bolj kot opredeli-
tve te družbene skupine in njenih podskupin v socialni psihologiji, empi-
porna in drugih
konstrukcij sprege
seksa in nasilja skozi
nove medije
Temeljno raziskovanje konstrukcij spleta spolnosti in nasilja v tradi-
cionalnih in novih medijih in v razmerju do družbeno-kulturne-
ga vzpostavljanja otroštva in mladosti zahteva iz naše perspektive multi-
disciplinarno znanstveno platformo. Heterogenost pristopa sovpada s te-
matsko kompleksnostjo, dotikamo se fenomenov in tematik spolov, spol-
nosti, nasilja, otroštva in odraščanja, medijev in novih medijev pa tudi sa-
mih komunikacijskih vsebin in storitev ter z njimi povezanih tveganj. Sle-
dnje lahko definiramo šele, ko razpolagamo z različnimi konceptualiza-
cijami, opredelitvami in klasifikacijami. S tem namenom opozarjamo na
strokovne oziroma strateške definicije (pravo v medsebojni poveznosti z
zakonodajo in nadzorom ter regulacijo), empirično sociološke in kulturo-
loške opredelitve ter prijeme same pornografske in druge zabavniške in-
dustrije. Pomembno pa je ugotoviti tudi, s kakšnimi poimenovanji se na
obravnavane vsebine odzivajo informativni mediji (Šribar, 2006).
Vsebine in odnosi, ki jih problematiziramo, so ključno povezani z me-
diji; sam termin je mnogopomenski, zato ga bova v nadaljevanju defini-
rali. Mediji in novi mediji, vsebine in odnosi, ki se vzpostavljajo skoznje
in tudi skozi novomedijske storitve, so med seboj povezani oziroma tako
tesno prepleteni, da – to velja še posebej za nove medije – niso razvezlji-
vi. Občestvo, na katerega se obravnavane vsebine ali storitve posredno ali
neposredno naslavljajo (v najini tematizaciji), je opojmljeno kot otroštvo
in mladost; slednja je strukturirana kot deklištvo in »deštvo«/fantovstvo
oziroma vključuje »mlade ženske« in »mlade moške«. Bolj kot opredeli-
tve te družbene skupine in njenih podskupin v socialni psihologiji, empi-
