Page 84 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 84
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
Vendar ta prepričanja po pričakovanju niso homogena. V okviru nave-
denega projektnega dela je bilo na primer pogosto iz ust iste osebe sliša-
ti oboje: konstrukcije spolov v medijih, zlasti na področju seksualnosti, so
diskriminatorne, položaj moških in žensk ni enak, in na drugi strani: de-
kleta so seksualno tako agresivna, da se jih fantje bojijo. Da ne gre le za am-
bivalence, ki se tičejo pojmovanja razlik v dogajanjih med (odraslimi) mo-
škimi in ženskami in mladimi fanti in dekleti, pričajo nekatera opažanja
vedenja udeleženk projektnih predavanj z delavnicami. Lastno vêdenje in
interpretacija določenih dogodkov, v katere so bile vpletene, sta bila v na-
sprotju z izpričano opredelitvijo do spolov, spolnosti in nasilja. Najbolj in-
dikativna sta bila primera spolnega nadlegovanja učiteljice in profesorice s
strani učenca/dijaka. Nista ga razumeli kot demonstracijo in pridobivanje
spolne moči fantov, kot interpretira tak obrat šolske hierarhije v hierarhijo
spolov na škodo žensk v pedagoškem poklicu V. Walkerdine (Walkerdine;
Nayak in Kehily, 2008: 124). Nasprotno, kljub umevanju, da gre za spolno
diskriminacijo in obliko seksualnega nasilništva, je bila njuna interpretaci-
ja deloma v registru diskriminatorno tradicionalnega razmerja med spolo-
ma v seksualnosti. Obe sta postavili pod vprašaj svoj videz, se vprašali, ko-
liko sta sploh »vredni« spolnega nadlegovanja s strani učenca in dijaka.
Opisanim ambivalencam, ki preprečujejo ustrezne odzive na primere
spolno nasilnega vedenja, s poudarkom na vlogi (novih) medijev, se pridru-
žuje še dodatna oteževalna okoliščina. Govor o spolnosti in spolno/seksu-
alno zaznamovanem nasilju ni »udomačen«, zadrege pa ne gre pripisati
zgolj verskemu, krščanskemu okolju, kot je opisala »stanje duha« ravnate-
ljica ene izmed šol. Velik vpliv imajo vladajoča mnenja, navsezadnje tudi ti-
sta, ki so povezana z marginaliziranimi spolnimi (transspolnimi) in seksu-
alnimi subjektiviranji. Tu zelo prisotno ponotranjenost predpisanih spol-
nih vlog in heteronormativnosti bi sprejemanje »drugačnih« ospoljenj in
spolnih usmerjenosti gotovo zmehčalo, četudi v primeru tolerance do ho-
moseksualnosti, lezbištva in domačega primera transspola ne tako temelji-
to, da bi to ustrezalo normam demokratičnega državljanstva.
Vendar ta prepričanja po pričakovanju niso homogena. V okviru nave-
denega projektnega dela je bilo na primer pogosto iz ust iste osebe sliša-
ti oboje: konstrukcije spolov v medijih, zlasti na področju seksualnosti, so
diskriminatorne, položaj moških in žensk ni enak, in na drugi strani: de-
kleta so seksualno tako agresivna, da se jih fantje bojijo. Da ne gre le za am-
bivalence, ki se tičejo pojmovanja razlik v dogajanjih med (odraslimi) mo-
škimi in ženskami in mladimi fanti in dekleti, pričajo nekatera opažanja
vedenja udeleženk projektnih predavanj z delavnicami. Lastno vêdenje in
interpretacija določenih dogodkov, v katere so bile vpletene, sta bila v na-
sprotju z izpričano opredelitvijo do spolov, spolnosti in nasilja. Najbolj in-
dikativna sta bila primera spolnega nadlegovanja učiteljice in profesorice s
strani učenca/dijaka. Nista ga razumeli kot demonstracijo in pridobivanje
spolne moči fantov, kot interpretira tak obrat šolske hierarhije v hierarhijo
spolov na škodo žensk v pedagoškem poklicu V. Walkerdine (Walkerdine;
Nayak in Kehily, 2008: 124). Nasprotno, kljub umevanju, da gre za spolno
diskriminacijo in obliko seksualnega nasilništva, je bila njuna interpretaci-
ja deloma v registru diskriminatorno tradicionalnega razmerja med spolo-
ma v seksualnosti. Obe sta postavili pod vprašaj svoj videz, se vprašali, ko-
liko sta sploh »vredni« spolnega nadlegovanja s strani učenca in dijaka.
Opisanim ambivalencam, ki preprečujejo ustrezne odzive na primere
spolno nasilnega vedenja, s poudarkom na vlogi (novih) medijev, se pridru-
žuje še dodatna oteževalna okoliščina. Govor o spolnosti in spolno/seksu-
alno zaznamovanem nasilju ni »udomačen«, zadrege pa ne gre pripisati
zgolj verskemu, krščanskemu okolju, kot je opisala »stanje duha« ravnate-
ljica ene izmed šol. Velik vpliv imajo vladajoča mnenja, navsezadnje tudi ti-
sta, ki so povezana z marginaliziranimi spolnimi (transspolnimi) in seksu-
alnimi subjektiviranji. Tu zelo prisotno ponotranjenost predpisanih spol-
nih vlog in heteronormativnosti bi sprejemanje »drugačnih« ospoljenj in
spolnih usmerjenosti gotovo zmehčalo, četudi v primeru tolerance do ho-
moseksualnosti, lezbištva in domačega primera transspola ne tako temelji-
to, da bi to ustrezalo normam demokratičnega državljanstva.
