Page 83 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 83
Polje vzgoje in izobraževanja: identifikacija problematike in usmeritve ...
lahko pomeni ustrezno temo, vendar ni smotrno, da je problematizirana le
zunanjost deklet v šoli. Mladostniški kulturni trendi se prav tako nanaša-
jo na fante, pri čemer je tudi njihov (subkulturni) slog lahko neprimeren za
šolsko okolje (naj navedeva le primer skejterske mode). »Nova spolna izzi-
valnost deklet« je del zelo pogostega pedagoškega prepričanja o drugač-
nih razmerjih moči med spoloma in omalovaževanja ali neprepoznavanja
vztrajne diskriminatornosti v konstrukcijah spolov, ki dobiva vedno nove
izrazne oblike. Tako se zdi, da moč deklic narašča, fantov pa upada. V raz-
merju s »spolno izzivalnimi« dekleti se jim pogosto pripisuje bodisi vloga
odzivnih, bolj tradicionalno usmerjenih fantov ali pa se interpretirajo kot
preplašeni in nemočni pred spolno nenasitnostjo deklet. Ta medspolna he-
teroseksualna ekonomija nima bistvenih novih značilnosti in ne zamaje re-
sno tradicionalnih spolnih vlog v spolnosti in s spolnostjo povezanem na-
silju. Le da številnejša dekleta uprizarjajo Lolite ali pa tradicionalno spol-
no izzivalno držo opremljajo z novimi elementi po vzoru vladajočih, »mo-
ških« vrednotenj seksualne uspešnosti; oblačilna manira v kombinaciji te-
sno oprijetih, odprtih oblačil, ki pa vendarle omogočajo svobodno in neo-
bremenjeno gibanje, je iz te perspektive videti simptomatična (prim. Allen,
2008: 436). Naj poudariva, da sprememb v spolnih vlogah in statusih ne
zanikava, vsekakor pa preizprašujeva njihovo temeljnost.
V pedagoški sferi sva na obravnavanem področju, če povzameva, našli
pet modelov pojmovanj spolnih vlog in statusov v razmerjih moči v pove-
zavi s spolnostjo in nasiljem ter vladajočimi medijskimi in novomedijski-
mi konstrukcijami:
– moški in ženske postajajo enakopravni, pri mladih je to že drugače,
moški kuhajo, staršujejo, ženske so uspešne v svojih poklicih in znajo
tako kot moški poiskati užitke
– moški in ženske še vedno nimajo enakega položaja in enakih mo-
žnosti v družbi, to je prav dobro razvidno iz medijskih in drugih kul-
turnih konstrukcij spolov
– pri mladih je prišlo do obrata vlog, moški niso več »pravi«, dekle-
ta so nespodobno, neprimerno agresivna v spolnosti in izstopajoča po
vedenju nasploh
– vloge moških in žensk so naravne, takšne kot so, vsako obremenje-
vanje s tem je neumnost
– ukvarjanje s konstrukcijami spolov in spolnosti je vredno omalo-
važevanja.
lahko pomeni ustrezno temo, vendar ni smotrno, da je problematizirana le
zunanjost deklet v šoli. Mladostniški kulturni trendi se prav tako nanaša-
jo na fante, pri čemer je tudi njihov (subkulturni) slog lahko neprimeren za
šolsko okolje (naj navedeva le primer skejterske mode). »Nova spolna izzi-
valnost deklet« je del zelo pogostega pedagoškega prepričanja o drugač-
nih razmerjih moči med spoloma in omalovaževanja ali neprepoznavanja
vztrajne diskriminatornosti v konstrukcijah spolov, ki dobiva vedno nove
izrazne oblike. Tako se zdi, da moč deklic narašča, fantov pa upada. V raz-
merju s »spolno izzivalnimi« dekleti se jim pogosto pripisuje bodisi vloga
odzivnih, bolj tradicionalno usmerjenih fantov ali pa se interpretirajo kot
preplašeni in nemočni pred spolno nenasitnostjo deklet. Ta medspolna he-
teroseksualna ekonomija nima bistvenih novih značilnosti in ne zamaje re-
sno tradicionalnih spolnih vlog v spolnosti in s spolnostjo povezanem na-
silju. Le da številnejša dekleta uprizarjajo Lolite ali pa tradicionalno spol-
no izzivalno držo opremljajo z novimi elementi po vzoru vladajočih, »mo-
ških« vrednotenj seksualne uspešnosti; oblačilna manira v kombinaciji te-
sno oprijetih, odprtih oblačil, ki pa vendarle omogočajo svobodno in neo-
bremenjeno gibanje, je iz te perspektive videti simptomatična (prim. Allen,
2008: 436). Naj poudariva, da sprememb v spolnih vlogah in statusih ne
zanikava, vsekakor pa preizprašujeva njihovo temeljnost.
V pedagoški sferi sva na obravnavanem področju, če povzameva, našli
pet modelov pojmovanj spolnih vlog in statusov v razmerjih moči v pove-
zavi s spolnostjo in nasiljem ter vladajočimi medijskimi in novomedijski-
mi konstrukcijami:
– moški in ženske postajajo enakopravni, pri mladih je to že drugače,
moški kuhajo, staršujejo, ženske so uspešne v svojih poklicih in znajo
tako kot moški poiskati užitke
– moški in ženske še vedno nimajo enakega položaja in enakih mo-
žnosti v družbi, to je prav dobro razvidno iz medijskih in drugih kul-
turnih konstrukcij spolov
– pri mladih je prišlo do obrata vlog, moški niso več »pravi«, dekle-
ta so nespodobno, neprimerno agresivna v spolnosti in izstopajoča po
vedenju nasploh
– vloge moških in žensk so naravne, takšne kot so, vsako obremenje-
vanje s tem je neumnost
– ukvarjanje s konstrukcijami spolov in spolnosti je vredno omalo-
važevanja.
