Page 82 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 82
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
lih Lolit. Nekaj primerov se nanaša na seksualizirana in žaljiva sporočila
skupine fantov. Nekajkrat je omenjen tudi primer, da dekle z mobilnim
telefonom pošlje fantu do pasu golo fotografijo v prepričanju, da sta (bo-
sta?) v intimnejšem razmerju; fant pa jo razpošlje po vrstniški mreži.
Najbolj izstopajoči posamezni primeri na vseh stopnjah vzgoje in izobra-
ževanja so bili velikokrat povezani s situacijo v (nefunkcionalni) družini:
– primer dečka, ki v šoli riše po zgledu pornoscen; izkaže se, da je bil
prisiljen konzumirati pornografijo skupaj z očetom
– primer hendikepiranega, permisivno vzgajanega dečka, ki razširja
pornografijo na nasilniški način (bullying)
– primer dekleta, ki dobiva žaljive mms-je od osebe z lažno identiteto
– primer deklice, ki je prevzela vlogo Lolite, eden od staršev pa za
spolno nadlegovanje obtoži vzgojno-izobraževalno ustanovo
– primer dekleta pornografiziranega, sodobnega vamp vêdenja, ki je
v neprestanem konfliktu s šolskim okoljem, nekaterim vrstnicam pa
je vzor; oče je odsoten, mati se ni več pripravljena soočati s hčerinimi
problematičnimi situacijami
– dva primera očitnega in grobega spolnega nadlegovanja, obakrat gre
za odnos deškega spodkopavanja poklicne in osebne integritete oziro-
ma kar dostojanstva učiteljice/profesorice
– primer večje porno chic fotografije, ki jo je nekdo nalepil na omaro
na šolskem hodniku.
Simptomatični odzivi
Na primere medijsko in kibernetsko zaznamovane spolnosti in nasilja,
ki so se zgodili v vrtčevskem ali šolskem okolju, so se učiteljice/učitelji in
profesorice/profesorji odzvali na različne načine, od zelo informiranih in
kompetentnih do takih, ki so pomenili minimaliziranje problema v smi-
slu, da gre za »naravno«, »normalno« vedenje. Vendar se je izpostavilo
kar nekaj vêdenj, ki so pogosta in značilna za majhno zanimanje za proble-
matiko spola v šolskem okolju. Kot že nekajkrat konstatirano, sta vladajo-
či matrici medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja povezana s pričujo-
čimi kulturnimi konstrukcijami prav skozi diskriminatorne tradicional-
ne spolne vloge. V tem smislu so najpogostejši odzivi na medsebojno pove-
zanost med spolnostjo in nasiljem interpretirani, kot da so dekleta tista, ki
izzivajo, fantje pa se »zgolj« odzivajo. Izpričano dejstvo je najizrazitejše v
obravnavi stila oblačenja deklet v šolskih prostorih, kar samo po sebi sicer
lih Lolit. Nekaj primerov se nanaša na seksualizirana in žaljiva sporočila
skupine fantov. Nekajkrat je omenjen tudi primer, da dekle z mobilnim
telefonom pošlje fantu do pasu golo fotografijo v prepričanju, da sta (bo-
sta?) v intimnejšem razmerju; fant pa jo razpošlje po vrstniški mreži.
Najbolj izstopajoči posamezni primeri na vseh stopnjah vzgoje in izobra-
ževanja so bili velikokrat povezani s situacijo v (nefunkcionalni) družini:
– primer dečka, ki v šoli riše po zgledu pornoscen; izkaže se, da je bil
prisiljen konzumirati pornografijo skupaj z očetom
– primer hendikepiranega, permisivno vzgajanega dečka, ki razširja
pornografijo na nasilniški način (bullying)
– primer dekleta, ki dobiva žaljive mms-je od osebe z lažno identiteto
– primer deklice, ki je prevzela vlogo Lolite, eden od staršev pa za
spolno nadlegovanje obtoži vzgojno-izobraževalno ustanovo
– primer dekleta pornografiziranega, sodobnega vamp vêdenja, ki je
v neprestanem konfliktu s šolskim okoljem, nekaterim vrstnicam pa
je vzor; oče je odsoten, mati se ni več pripravljena soočati s hčerinimi
problematičnimi situacijami
– dva primera očitnega in grobega spolnega nadlegovanja, obakrat gre
za odnos deškega spodkopavanja poklicne in osebne integritete oziro-
ma kar dostojanstva učiteljice/profesorice
– primer večje porno chic fotografije, ki jo je nekdo nalepil na omaro
na šolskem hodniku.
Simptomatični odzivi
Na primere medijsko in kibernetsko zaznamovane spolnosti in nasilja,
ki so se zgodili v vrtčevskem ali šolskem okolju, so se učiteljice/učitelji in
profesorice/profesorji odzvali na različne načine, od zelo informiranih in
kompetentnih do takih, ki so pomenili minimaliziranje problema v smi-
slu, da gre za »naravno«, »normalno« vedenje. Vendar se je izpostavilo
kar nekaj vêdenj, ki so pogosta in značilna za majhno zanimanje za proble-
matiko spola v šolskem okolju. Kot že nekajkrat konstatirano, sta vladajo-
či matrici medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja povezana s pričujo-
čimi kulturnimi konstrukcijami prav skozi diskriminatorne tradicional-
ne spolne vloge. V tem smislu so najpogostejši odzivi na medsebojno pove-
zanost med spolnostjo in nasiljem interpretirani, kot da so dekleta tista, ki
izzivajo, fantje pa se »zgolj« odzivajo. Izpričano dejstvo je najizrazitejše v
obravnavi stila oblačenja deklet v šolskih prostorih, kar samo po sebi sicer
