Page 80 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 80
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
Značilni primeri iz šolskega okolja
Sklepni del sklopa, namenjenega posebej spolu, spolnosti in s spolnostjo
povezanega nasilja v vzgoji in izobraževanju, posvečava predstavitvi pri-
merov iz šolskega (in tudi vrtčevskega) okolja. V skladu z etičnimi nače-
li raziskovanja je urejena tako, da osebe, ki pripovedujejo, niso prepoznav-
ne, zgodbe pa ne (preveč) nazorne, saj bi slednje lahko imelo predpisoval-
no funkcijo glede na »usodo« vpletenih v sam primer. O dogodkih in nji-
hovem največkrat družinskem zaledju so poročale vzgojiteljice, učiteljice/-
ji in profesorice/-ji v okviru projekta Pedagoške fakultete Univerze v Lju-
bljani in Ministrstva za šolstvo in šport RS »Profesionalno usposabljanje
strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na podro-
čju socialnih in državljanskih kompetenc« in v tematskem sklopu Prepo-
znavanje in preprečevanje nasilja. Gre za vzgojno-varstvene (vrtci) in vzgoj-
no-izobraževalne ustanove (osnovne in srednje šole) na Severnem Primor-
skem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, Koroškem in v Prekmurju.
Med predavanji in delavnicami15 so udeleženke pripovedovale16 o dogod-
kih na šoli, ki so se zgodili njim samim ali pa njihovim kolegicam in kole-
gom. Nekatere zgodbe se nanašajo na domača okolja učenk in učencev pa
dijakinj in dijakov, šola je bila v teh primerih samo mesto, na katerem so
otroci preko s spolnostjo in nasiljem označenega vedenja izražali simptome
slabe družinske situacije. Primeri, ki jih povzemava (s prepoznavanjem nji-
hove paradigmatskosti), so bili v šolah razumljeni kot problemi, za katere
bi bile potrebne večje strokovne kompetence pedagoškega kadra.
Kljub temu, da so delavnice vključevale oblikovanje idej, strategij in na-
črtov za reševanje problematike, se je vedno znova izkazalo, da tudi usta-
nove, ki bi morale prevzemati del odgovornosti v težjih primerih, tega ne
počnejo v zadovoljivi meri (centri za socialno delo, policija, sodišča). V pri-
merih, ko starši ali skrbniške osebe botrujejo ali so botrovali neželenemu
vedenju otrok, pa je bil izpostavljen manko moči šole. Obenem ni enotnih
usmeritev šol glede razumevanja spolov, spolnosti in s spolnostjo povezane-
ga nasilja. Zato se zdi bolj smotrno kot navajati »recepte« posredovati poj-
movni okvir za sodobno koncipiranje spolov, spolnosti in nasilja, vključno
z medijskimi in novomedijskimi konstrukcijami (kar je tudi namen priču-
joče monografske publikacije).
15 Predavanja z delavnicami so bila izvedena od januarja 2009 do junija 2010; skupaj je šlo za de-
vetnajst gostovanj po šolah (v enem primeru tudi v dijaškem domu), ki so trajala štiri, šest ali
osem šolskih ur.
16 Večina navzočih so bile ženske.
Značilni primeri iz šolskega okolja
Sklepni del sklopa, namenjenega posebej spolu, spolnosti in s spolnostjo
povezanega nasilja v vzgoji in izobraževanju, posvečava predstavitvi pri-
merov iz šolskega (in tudi vrtčevskega) okolja. V skladu z etičnimi nače-
li raziskovanja je urejena tako, da osebe, ki pripovedujejo, niso prepoznav-
ne, zgodbe pa ne (preveč) nazorne, saj bi slednje lahko imelo predpisoval-
no funkcijo glede na »usodo« vpletenih v sam primer. O dogodkih in nji-
hovem največkrat družinskem zaledju so poročale vzgojiteljice, učiteljice/-
ji in profesorice/-ji v okviru projekta Pedagoške fakultete Univerze v Lju-
bljani in Ministrstva za šolstvo in šport RS »Profesionalno usposabljanje
strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na podro-
čju socialnih in državljanskih kompetenc« in v tematskem sklopu Prepo-
znavanje in preprečevanje nasilja. Gre za vzgojno-varstvene (vrtci) in vzgoj-
no-izobraževalne ustanove (osnovne in srednje šole) na Severnem Primor-
skem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, Koroškem in v Prekmurju.
Med predavanji in delavnicami15 so udeleženke pripovedovale16 o dogod-
kih na šoli, ki so se zgodili njim samim ali pa njihovim kolegicam in kole-
gom. Nekatere zgodbe se nanašajo na domača okolja učenk in učencev pa
dijakinj in dijakov, šola je bila v teh primerih samo mesto, na katerem so
otroci preko s spolnostjo in nasiljem označenega vedenja izražali simptome
slabe družinske situacije. Primeri, ki jih povzemava (s prepoznavanjem nji-
hove paradigmatskosti), so bili v šolah razumljeni kot problemi, za katere
bi bile potrebne večje strokovne kompetence pedagoškega kadra.
Kljub temu, da so delavnice vključevale oblikovanje idej, strategij in na-
črtov za reševanje problematike, se je vedno znova izkazalo, da tudi usta-
nove, ki bi morale prevzemati del odgovornosti v težjih primerih, tega ne
počnejo v zadovoljivi meri (centri za socialno delo, policija, sodišča). V pri-
merih, ko starši ali skrbniške osebe botrujejo ali so botrovali neželenemu
vedenju otrok, pa je bil izpostavljen manko moči šole. Obenem ni enotnih
usmeritev šol glede razumevanja spolov, spolnosti in s spolnostjo povezane-
ga nasilja. Zato se zdi bolj smotrno kot navajati »recepte« posredovati poj-
movni okvir za sodobno koncipiranje spolov, spolnosti in nasilja, vključno
z medijskimi in novomedijskimi konstrukcijami (kar je tudi namen priču-
joče monografske publikacije).
15 Predavanja z delavnicami so bila izvedena od januarja 2009 do junija 2010; skupaj je šlo za de-
vetnajst gostovanj po šolah (v enem primeru tudi v dijaškem domu), ki so trajala štiri, šest ali
osem šolskih ur.
16 Večina navzočih so bile ženske.
