Page 81 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 81
Polje vzgoje in izobraževanja: identifikacija problematike in usmeritve ...
Iz empirične perspektive se vedno znova izkaže, da pomen znanja, ki
bi ga morali sistematično posredovati zaposlenim v šolah in vrtcih, nara-
šča komplementarno s pojavnostjo diskriminatornih in nasilnih vêdenj
in problematiko diskriminatornega odnosa samega pedagoškega kadra. V
ilustracijo poleg beleženja pripovedi o primerih posredujeva tudi opažanja
reakcij udeleženk in udeležencev predavanj in delavnic.
Pomudimo se najprej pri samih poročilih o dogodkih, povezanih s kon-
strukcijami spolov in medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja v šol-
skem življenju in v (novih) medijih. V srednjih šolah so udeleženci in udele-
ženke poročali o naslednjih ponavljajočih se dogodkih:
– dijaki (fantje) na šolskem računalniku iščejo (žanrske) pornograf-
ske slike
– profesorica/-or stopi v razred in zaloti dijake pred računalniškim
zaslonom, na katerem so pornografske fotografije
– dijaki razširjajo pornografsko gradivo po računalniku ali mobilnem
telefonu
– dijaki in dijakinje izražajo nespoštljiv ali spolno izzivalen odnos do
profesorjev in profesoric
– dijaki in dijakinje prevzemajo nasilno in pornografizirano vedenje
v medsebojnih odnosih
– dijaki pred telesno vzgojo snemajo dekleta v garderobi z mobilnim
telefonom in potem pošiljajo fotografije vrstnikom (enako se dogaja
tudi v osnovnih šolah).
V osnovnih šolah in vrtcih problematika, povezana s komercialno in por-
nospolnostjo in nasiljem ter njunim uprizarjanjem v (novih) medijih ali
skoznje, ni bistveno drugačna, vendar pa ima pedagoški kader več vpogle-
da v domače okolje. Žal ponavljajočih se dogodkov, katerih pojavnost je
vendarle odvisna tudi od starosti otrok, ne moremo razvrstiti po starostnih
skupinah, ker so bila predavanja z delavnicami organizirana tako, da se jih
je večinoma udeležil celoten učiteljski zbor, v mnogih primerih pa so se jim
pridružile tudi vzgojiteljice iz bližnjega vrtca.
Med najbolj razširjenimi pojavi, povezanimi s konstrukcijami porno-
spolnosti in seksualiziranega nasilja, je izpričano soočenje otrok s t. i. ero-
tičnim (porno chic) gradivom med likovnim poukom, ko se na šolskih klo-
peh znajde dnevni in revijalni tisk. Sledi razširjanje pornografskega gradi-
va s strani dečkov in pornografizirano ali drugače spolno izzivalno vêdenje
deklet. Vzgojiteljice in učiteljice so večkrat poročale tudi o pojavnosti ma-
Iz empirične perspektive se vedno znova izkaže, da pomen znanja, ki
bi ga morali sistematično posredovati zaposlenim v šolah in vrtcih, nara-
šča komplementarno s pojavnostjo diskriminatornih in nasilnih vêdenj
in problematiko diskriminatornega odnosa samega pedagoškega kadra. V
ilustracijo poleg beleženja pripovedi o primerih posredujeva tudi opažanja
reakcij udeleženk in udeležencev predavanj in delavnic.
Pomudimo se najprej pri samih poročilih o dogodkih, povezanih s kon-
strukcijami spolov in medsebojne povezanosti spolnosti in nasilja v šol-
skem življenju in v (novih) medijih. V srednjih šolah so udeleženci in udele-
ženke poročali o naslednjih ponavljajočih se dogodkih:
– dijaki (fantje) na šolskem računalniku iščejo (žanrske) pornograf-
ske slike
– profesorica/-or stopi v razred in zaloti dijake pred računalniškim
zaslonom, na katerem so pornografske fotografije
– dijaki razširjajo pornografsko gradivo po računalniku ali mobilnem
telefonu
– dijaki in dijakinje izražajo nespoštljiv ali spolno izzivalen odnos do
profesorjev in profesoric
– dijaki in dijakinje prevzemajo nasilno in pornografizirano vedenje
v medsebojnih odnosih
– dijaki pred telesno vzgojo snemajo dekleta v garderobi z mobilnim
telefonom in potem pošiljajo fotografije vrstnikom (enako se dogaja
tudi v osnovnih šolah).
V osnovnih šolah in vrtcih problematika, povezana s komercialno in por-
nospolnostjo in nasiljem ter njunim uprizarjanjem v (novih) medijih ali
skoznje, ni bistveno drugačna, vendar pa ima pedagoški kader več vpogle-
da v domače okolje. Žal ponavljajočih se dogodkov, katerih pojavnost je
vendarle odvisna tudi od starosti otrok, ne moremo razvrstiti po starostnih
skupinah, ker so bila predavanja z delavnicami organizirana tako, da se jih
je večinoma udeležil celoten učiteljski zbor, v mnogih primerih pa so se jim
pridružile tudi vzgojiteljice iz bližnjega vrtca.
Med najbolj razširjenimi pojavi, povezanimi s konstrukcijami porno-
spolnosti in seksualiziranega nasilja, je izpričano soočenje otrok s t. i. ero-
tičnim (porno chic) gradivom med likovnim poukom, ko se na šolskih klo-
peh znajde dnevni in revijalni tisk. Sledi razširjanje pornografskega gradi-
va s strani dečkov in pornografizirano ali drugače spolno izzivalno vêdenje
deklet. Vzgojiteljice in učiteljice so večkrat poročale tudi o pojavnosti ma-
