Page 71 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 71
Polje vzgoje in izobraževanja: identifikacija problematike in usmeritve ...
bujanje kompetenc,9 ki pa v funkciji poimenovanja kurikularne snovi pra-
viloma nista najustrezneje zveneči sintagmi.
Evropski primeri v poimenovanju predmeta in obravnavanih kurikular-
nih vsebin so raznoliki; odsevajo specifično vodilno državno politiko na
področju ideologije in etike. Z vidika demokratičnega seksualnega drža-
vljanstva so nekateri neizogibno ali potencialno regresivni, na primer zla-
sti: »izobraževanje in vzgoja za družinsko življenje« (angl. family life edu-
cation) in »odnosi med spoloma« (angl. relations among member of diffe-
rent sexes)10 pa tudi »vzgoja in izobraževanje za življenje« (angl. life skills
education). Zgledi so redki, če kot konceptualno usmeritev zastavimo spol-
nost v kontekstu širših družbenih odnosov: »vzgoja in izobraževanje za
spolnost in medosebne odnose« (sex and relationships education), »spolna
vzgoja in izobraževanje ter medosebni odnosi« (sexuality education and in-
terpersonal relationships) (IPPF, 2006: 9). Ker gre pri konceptualno ustre-
znih poimenovanjih za daljši niz besed (do katerega pride s prevodom v slo-
venščino zaradi angleške besede education, tj. izobraževanje in vzgoja), se
ponuja rešitev s skrajšanjem poimenovanja oziroma z osredotočenjem na
samo temo, predmet poučevanja, tj. »spolnost in odnosi«. V opisnem in-
deksiranju predmeta in vsebin pa lahko vzgojo in izobraževanje/izobraže-
vanje in vzgojo nadomestimo z razvojem kompetenc; v tem smislu posre-
dujeva v razpravo predlog opisnega poimenovanja »kompetence v spolno-
sti in odnosih«.
Aktivnosti in nujnost refleksije na pedagoškem področju in ter načelna
izhodišča ravnanja
Osnova za strokovno pedagoško delo mora biti znanstvena obdelava
(konceptualna in vsebinsko-metodološka) konstrukcij spolov in medse-
bojne povezanosti spolnosti in nasilja v šoli in (novih) medijih. V skladu s
tem definirava raznovrstne dejavnosti, ki bodo prispevale k uresničevanju
zastavljenih ciljev:
– razvijanje in ustrezno vrednotenje kurikulov, učbenikov in drugih di-
daktičnih gradiv
– izobraževanje učiteljev in učiteljic
– prenos načel v prakso ter refleksija in evalvacija tega prenosa
– analiza praks oziroma konkretnih ravnanj v razredu.
9 Kompetence sestavljajo vednost/znanje, spretnosti in odnos, pri čemer se slednji formira s
čustvovanjem, vrednotami, motivacijo (Vrečer, 2009).
10 Pomen neha biti družbeno regresiven, če sexes prevedemo s »spoli« v smislu upoštevanja med-
spolnih (intersex) oseb.
bujanje kompetenc,9 ki pa v funkciji poimenovanja kurikularne snovi pra-
viloma nista najustrezneje zveneči sintagmi.
Evropski primeri v poimenovanju predmeta in obravnavanih kurikular-
nih vsebin so raznoliki; odsevajo specifično vodilno državno politiko na
področju ideologije in etike. Z vidika demokratičnega seksualnega drža-
vljanstva so nekateri neizogibno ali potencialno regresivni, na primer zla-
sti: »izobraževanje in vzgoja za družinsko življenje« (angl. family life edu-
cation) in »odnosi med spoloma« (angl. relations among member of diffe-
rent sexes)10 pa tudi »vzgoja in izobraževanje za življenje« (angl. life skills
education). Zgledi so redki, če kot konceptualno usmeritev zastavimo spol-
nost v kontekstu širših družbenih odnosov: »vzgoja in izobraževanje za
spolnost in medosebne odnose« (sex and relationships education), »spolna
vzgoja in izobraževanje ter medosebni odnosi« (sexuality education and in-
terpersonal relationships) (IPPF, 2006: 9). Ker gre pri konceptualno ustre-
znih poimenovanjih za daljši niz besed (do katerega pride s prevodom v slo-
venščino zaradi angleške besede education, tj. izobraževanje in vzgoja), se
ponuja rešitev s skrajšanjem poimenovanja oziroma z osredotočenjem na
samo temo, predmet poučevanja, tj. »spolnost in odnosi«. V opisnem in-
deksiranju predmeta in vsebin pa lahko vzgojo in izobraževanje/izobraže-
vanje in vzgojo nadomestimo z razvojem kompetenc; v tem smislu posre-
dujeva v razpravo predlog opisnega poimenovanja »kompetence v spolno-
sti in odnosih«.
Aktivnosti in nujnost refleksije na pedagoškem področju in ter načelna
izhodišča ravnanja
Osnova za strokovno pedagoško delo mora biti znanstvena obdelava
(konceptualna in vsebinsko-metodološka) konstrukcij spolov in medse-
bojne povezanosti spolnosti in nasilja v šoli in (novih) medijih. V skladu s
tem definirava raznovrstne dejavnosti, ki bodo prispevale k uresničevanju
zastavljenih ciljev:
– razvijanje in ustrezno vrednotenje kurikulov, učbenikov in drugih di-
daktičnih gradiv
– izobraževanje učiteljev in učiteljic
– prenos načel v prakso ter refleksija in evalvacija tega prenosa
– analiza praks oziroma konkretnih ravnanj v razredu.
9 Kompetence sestavljajo vednost/znanje, spretnosti in odnos, pri čemer se slednji formira s
čustvovanjem, vrednotami, motivacijo (Vrečer, 2009).
10 Pomen neha biti družbeno regresiven, če sexes prevedemo s »spoli« v smislu upoštevanja med-
spolnih (intersex) oseb.
