Page 66 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 66
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
je treba tako dominantno institucijo, kot je heteroseksualnost, braniti tako
vehementno in s tako visokimi vložki?
Namen »spolne vzgoje«, kot piše L. Allen (2004: 154), v različnih zgo-
dovinskih trenutkih posredujejo javni diskurzi, ki določajo družbene in
gospodarske pojave kot »probleme«, s katerimi se je treba ukvarjati. To
pa pomeni, da je bila »spolna vzgoja« vse od svojega začetka dojeta kot
pripomoček za zaustavitev naraščajočih primerov spolnih bolezni, »pro-
miskuitete«, »seksualne deviantnosti« in negativnih učinkov nezažele-
nih nosečnosti. Rezultat tega osredotočanja na različne »družbene proble-
me« je bil, da so pozitivno plat želje in užitka odrinili na stran. Pravzaprav
je bila želja po zunajzakonski zvezi predstavljena kot temeljni dejavnik, ki
je prispeval k tem problemom. Spolni odnos v nekem trenutku postane si-
nonimen z reprodukcijo in tu želja ne dobi več prostora (Diorio in Mu-
nro, 2000). Nadaljnja posledica reproduktivnega poduka, »kako semenči-
ca oplodi jajčece«, je ta, da se spolna dejavnost izenači s heteroseksualno-
stjo, kar vodi v osredotočenje na kontracepcijo, penetracijsko spolnost in
nosečnost (Thorogood, nav. po Allen, 2004: 154). In drugič, spolna aktiv-
nost se konstituira kot nevarna, kot »tvegan posel«, ker se prioriteta po-
deli potencialno negativnim posledicam spolne dejavnosti nad pozitivni-
mi (Allen, 2004: 154). In končno, podobe teles, ki se uporabljajo pri pou-
ku, so medikalizirane, telesa so nekako raztelešena, genitalije označene kot
»reproduktivni organi« (ibid.), kar spet potegne pozornost od seksualizi-
ranih zunanjih obrisov telesa k njegovi reproduktivni funkciji.
L. Allen opozarja (2004: 155, in nasl.), da poseben problem take zasno-
ve zadeva dekleta, ker jim odreka subjektno pozicijo, s katere bi lahko ak-
tivno izbirale (pogosto so predstavljene kot pasivne sprejemnice moške že-
lje, težje naj bi dosegale spolni užitek kot fantje itn.). Poleg tega pa je vklju-
čitev diskurza erotike pomembna tudi za fante. L. Allen je s svojo raziska-
vo ugotovila, da je skoraj tri četrtine fantov v vzorcu svoje znanje o spolno-
sti pridobivalo v pornografskih revijah, to znanje so označili kot »zelo ko-
ristno« (medtem ko približno isti delež deklet ni nikoli konzultiral tovr-
stnih revij). Tako bi vključitev diskurza erotike pozitivno vplivala na (oba)
spola, saj bi pri dekletih odpravila morebitno neuspešno posredovanje ob-
čutka osebne moči, pri fantih pa pomagala razrahljati izraze hegemonske
moške heteroseksualnosti, ki omejujejo alternativne izraze moške seksual-
nosti, hkrati pa tudi odvzemajo moč njihovim partnerjem. Poleg tega di-
skurz erotike,5 oziroma bolje, seksualnih privlačnosti in užitkov poma-
5 Erotičnost ima v mladostniškim žargonu (denimo »hot«, »hudo«) in pojmovanju razsežnosti antičnega
erosa, vitalne življenjske sile, ki ni nujno povezana z neposrednimi seksualnimi zaznavami in čutenji.
je treba tako dominantno institucijo, kot je heteroseksualnost, braniti tako
vehementno in s tako visokimi vložki?
Namen »spolne vzgoje«, kot piše L. Allen (2004: 154), v različnih zgo-
dovinskih trenutkih posredujejo javni diskurzi, ki določajo družbene in
gospodarske pojave kot »probleme«, s katerimi se je treba ukvarjati. To
pa pomeni, da je bila »spolna vzgoja« vse od svojega začetka dojeta kot
pripomoček za zaustavitev naraščajočih primerov spolnih bolezni, »pro-
miskuitete«, »seksualne deviantnosti« in negativnih učinkov nezažele-
nih nosečnosti. Rezultat tega osredotočanja na različne »družbene proble-
me« je bil, da so pozitivno plat želje in užitka odrinili na stran. Pravzaprav
je bila želja po zunajzakonski zvezi predstavljena kot temeljni dejavnik, ki
je prispeval k tem problemom. Spolni odnos v nekem trenutku postane si-
nonimen z reprodukcijo in tu želja ne dobi več prostora (Diorio in Mu-
nro, 2000). Nadaljnja posledica reproduktivnega poduka, »kako semenči-
ca oplodi jajčece«, je ta, da se spolna dejavnost izenači s heteroseksualno-
stjo, kar vodi v osredotočenje na kontracepcijo, penetracijsko spolnost in
nosečnost (Thorogood, nav. po Allen, 2004: 154). In drugič, spolna aktiv-
nost se konstituira kot nevarna, kot »tvegan posel«, ker se prioriteta po-
deli potencialno negativnim posledicam spolne dejavnosti nad pozitivni-
mi (Allen, 2004: 154). In končno, podobe teles, ki se uporabljajo pri pou-
ku, so medikalizirane, telesa so nekako raztelešena, genitalije označene kot
»reproduktivni organi« (ibid.), kar spet potegne pozornost od seksualizi-
ranih zunanjih obrisov telesa k njegovi reproduktivni funkciji.
L. Allen opozarja (2004: 155, in nasl.), da poseben problem take zasno-
ve zadeva dekleta, ker jim odreka subjektno pozicijo, s katere bi lahko ak-
tivno izbirale (pogosto so predstavljene kot pasivne sprejemnice moške že-
lje, težje naj bi dosegale spolni užitek kot fantje itn.). Poleg tega pa je vklju-
čitev diskurza erotike pomembna tudi za fante. L. Allen je s svojo raziska-
vo ugotovila, da je skoraj tri četrtine fantov v vzorcu svoje znanje o spolno-
sti pridobivalo v pornografskih revijah, to znanje so označili kot »zelo ko-
ristno« (medtem ko približno isti delež deklet ni nikoli konzultiral tovr-
stnih revij). Tako bi vključitev diskurza erotike pozitivno vplivala na (oba)
spola, saj bi pri dekletih odpravila morebitno neuspešno posredovanje ob-
čutka osebne moči, pri fantih pa pomagala razrahljati izraze hegemonske
moške heteroseksualnosti, ki omejujejo alternativne izraze moške seksual-
nosti, hkrati pa tudi odvzemajo moč njihovim partnerjem. Poleg tega di-
skurz erotike,5 oziroma bolje, seksualnih privlačnosti in užitkov poma-
5 Erotičnost ima v mladostniškim žargonu (denimo »hot«, »hudo«) in pojmovanju razsežnosti antičnega
erosa, vitalne življenjske sile, ki ni nujno povezana z neposrednimi seksualnimi zaznavami in čutenji.
