Page 68 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 68
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
Torej je za oblikovanje ustreznega, relevantnega in posodobljenega ku-
rikuluma za spolno vzgojo izhodiščno treba ugotoviti, da so otroci in
mladostniki/-ice podvrženi kompleksnim pritiskom glede na njihovo
seksualnost,8 še zlasti v povezavi s spolom, etnijo, raso, starostjo, razredom
… Kurikularne inovacije, kot pravijo Epstein et al. (2000: 154), ki bi se na-
slavljale na denimo homofobijo, ne bodo učinkovite brez zadostnega razu-
mevanja kulturnih svetov specifičnih skupin mladih ljudi v specifičnih šo-
lah. Poleg tega ima vsaka stopnja sistema formalnega izobraževanja svoje
specifičnosti, ki dajejo več ali manj prostora različnim različicam seksual-
nosti. Nekoliko drugače je na univerzitetni ravni, ko mladi ljudje »dobi-
jo družbeno dovoljenje«, da so lahko seksualni, to se skoraj pričakuje kot
del legitimne poti v svet odraslih (Epstein et al., 2000: 158). Epstein et al.
(2000) ugotavljajo, da je na tej ravni (opozarjava, da trditev velja za anglo-
ameriško področje) homoseksualnost nekako bolj »prisotna«, čeprav z vi-
dika heteronormativnosti nič manj sporna.
Na ravni znanstvenoraziskovalnega diskurza v Sloveniji umanjkanje
kompleksne tematizacije oziroma dosedanje pomanjkanje podpore razi-
skovalnim projektom, ki bi tematizirali spol in spolnost, onemogoča uvid
v obstoječe pogoje za demokratično seksualizacijo mladih in kompleksno
razumevanje seksualnega zdravja. Pregledna slovenska strokovna raziska-
va, ki je zajela kompleksnejšo problematiko spola in spolnosti v sistemih
osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja v EU, je bila opravljena v
sklopu slovenskega predsedovanja EU. Vsebovala je predvsem pregled sta-
nja, pri čemer Slovenija ni bila posebej tematizirana – nasprotno, dostopni
podatki zanjo so bili izjemno pomanjkljivi ali pa so bili, posredovani prilo-
žnostno in pavšalno s strani državnih ustanov, nekredibilni (Šribar in Ule,
2008: 24, 55–59).
Na podlagi pričujoče analize izobraževanja, spola in spolnosti z referen-
co na t. i. spolno vzgojo sva opredelili več področij, kjer ugotavljava po-
don Institute of Education; Connolly, P. (1995). Boys Will be Boys? Racism, Sexuality, and the
Construction of Masculine Identities Amongst Infant Boys. V: Holland, J., Blair, M., in Shel-
don, S. (ur.). Debates and Issues in Feminist Research and Pedagogy, Philadelphia: Multilingual
Matters; Epstein, D. (1995). »Girls Don‘t Do Bricks«: Gender and Sexuality in the Primary
Classroom. V: Siraj-Blatchford, J., in Siraj-Blatchford, I. (ur). Educating the Whole Child: Cross-
Curricular Skills, Themes and Dimensions, Buckingham: Open University Press; Thorne, B.
(1993). Gender Play: Boys and Girls in School, Buckingham: Open University Press; Walker-
dine, V. (1997). Daddy‘s Girl. Basingstoke: Macmillan.
8 Rezultate ene od novejših raziskav o spolnih praksah v Sloveniji obravnavava v nadaljevan-
ju besedila pod poglavjem »Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških kompetenc na
področjih spolnosti, nasilja in novih medijev«.
Torej je za oblikovanje ustreznega, relevantnega in posodobljenega ku-
rikuluma za spolno vzgojo izhodiščno treba ugotoviti, da so otroci in
mladostniki/-ice podvrženi kompleksnim pritiskom glede na njihovo
seksualnost,8 še zlasti v povezavi s spolom, etnijo, raso, starostjo, razredom
… Kurikularne inovacije, kot pravijo Epstein et al. (2000: 154), ki bi se na-
slavljale na denimo homofobijo, ne bodo učinkovite brez zadostnega razu-
mevanja kulturnih svetov specifičnih skupin mladih ljudi v specifičnih šo-
lah. Poleg tega ima vsaka stopnja sistema formalnega izobraževanja svoje
specifičnosti, ki dajejo več ali manj prostora različnim različicam seksual-
nosti. Nekoliko drugače je na univerzitetni ravni, ko mladi ljudje »dobi-
jo družbeno dovoljenje«, da so lahko seksualni, to se skoraj pričakuje kot
del legitimne poti v svet odraslih (Epstein et al., 2000: 158). Epstein et al.
(2000) ugotavljajo, da je na tej ravni (opozarjava, da trditev velja za anglo-
ameriško področje) homoseksualnost nekako bolj »prisotna«, čeprav z vi-
dika heteronormativnosti nič manj sporna.
Na ravni znanstvenoraziskovalnega diskurza v Sloveniji umanjkanje
kompleksne tematizacije oziroma dosedanje pomanjkanje podpore razi-
skovalnim projektom, ki bi tematizirali spol in spolnost, onemogoča uvid
v obstoječe pogoje za demokratično seksualizacijo mladih in kompleksno
razumevanje seksualnega zdravja. Pregledna slovenska strokovna raziska-
va, ki je zajela kompleksnejšo problematiko spola in spolnosti v sistemih
osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja v EU, je bila opravljena v
sklopu slovenskega predsedovanja EU. Vsebovala je predvsem pregled sta-
nja, pri čemer Slovenija ni bila posebej tematizirana – nasprotno, dostopni
podatki zanjo so bili izjemno pomanjkljivi ali pa so bili, posredovani prilo-
žnostno in pavšalno s strani državnih ustanov, nekredibilni (Šribar in Ule,
2008: 24, 55–59).
Na podlagi pričujoče analize izobraževanja, spola in spolnosti z referen-
co na t. i. spolno vzgojo sva opredelili več področij, kjer ugotavljava po-
don Institute of Education; Connolly, P. (1995). Boys Will be Boys? Racism, Sexuality, and the
Construction of Masculine Identities Amongst Infant Boys. V: Holland, J., Blair, M., in Shel-
don, S. (ur.). Debates and Issues in Feminist Research and Pedagogy, Philadelphia: Multilingual
Matters; Epstein, D. (1995). »Girls Don‘t Do Bricks«: Gender and Sexuality in the Primary
Classroom. V: Siraj-Blatchford, J., in Siraj-Blatchford, I. (ur). Educating the Whole Child: Cross-
Curricular Skills, Themes and Dimensions, Buckingham: Open University Press; Thorne, B.
(1993). Gender Play: Boys and Girls in School, Buckingham: Open University Press; Walker-
dine, V. (1997). Daddy‘s Girl. Basingstoke: Macmillan.
8 Rezultate ene od novejših raziskav o spolnih praksah v Sloveniji obravnavava v nadaljevan-
ju besedila pod poglavjem »Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških kompetenc na
področjih spolnosti, nasilja in novih medijev«.
