Page 70 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 70
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
sebej tam proizvedenih konstrukcij spolnosti in nasilja. Otroke in mlade
je treba spodbuditi, da sprevidijo, kako vsebine v medijih in novih medijih
oblikujejo stališča in vedenje tako v spolnosti kot v odnosih nasploh. Tre-
ba jim je posredovati orodja, s pomočjo katerih bodo lahko namesto ravna-
nja, ki temelji na predpostavkah, domnevah in »spontanih« željah izbrali
delovanje na podlagi informiranih odločitev.
Terminološka platforma: »spolna vzgoja«?
Preden se posvetiva nadaljnji razpravi, se terminološko opredeljujeva do
»spolne vzgoje«; sintagma prevzema preteklo poimenovanje zdaj že opu-
ščenega predmeta v šolskem kurikulumu in je teoretsko preživeta. Sodob-
ni znanstvenoraziskovalni diskurz ponuja možnost ustreznega poimeno-
vanja za označevanje šolskih vsebin na področju spolnosti in z njo poveza-
nih odnosov – ne glede na to, ali gre za enoten predmet ali pa so teme po-
krite v okviru predmetov, kot so biologija, etika, sociologija, psihologija in
podobno.
V študiji s predlogom indikatorjev na področju družbenih možnosti de-
klet in deklic, ki je bila napisana v angleščini in ni bila prevedena, je bil
uporabljen izraz sexuality education (Šribar in Ule, 2008: 21). Čeprav lah-
ko termin education dejansko prevedemo zgolj s slovenskim »vzgoja«, pa
ima kljub temu širši pomen, saj se pogosteje uporablja v smislu vzgoje in iz-
obraževanja. Ustrezen prevod bi se torej moral glasiti »spolno izobraževa-
nje in vzgoja«. A dokončno oblikovani indikatorji so bili tudi uradno pre-
vedeni zgolj z izrazom vzgoja, čeprav je bilo samo polje razširjeno v skladu
z izvorno konceptualizacijo (angl. sex relationship education, sexuality rela-
ted education: »spolna vzgoja in vzgoja o medčloveških odnosih«) (UEM,
2008). Kakor koli že, pomenska širitev na področju oblikovanja politik ni
prinesla terminološke rešitve glede »vzgoje«. Pogosto ostaja enako nepro-
blematizirana tudi terminologija na področju stroke in znanosti (na pri-
mer Jeriček Klanšček et al., 2007: 180).
Vzgoja kot koncept in s tem termin ima močan konotativni pomen, ki
se navezuje bodisi na tradicionalno krščansko, natančneje katoliško mora-
lo ali na polpretreklo zgodovino pristopa k socializaciji otrok in mladine v
okviru socialistično državotvornega državljanstva. Danes pomensko po-
jem vzgoje v smislu kompleksnega usposabljanja mladoletnih z izobraževa-
njem in drugimi vrstami usposabljanja nadomeščata izraza razvoj ali spod-
sebej tam proizvedenih konstrukcij spolnosti in nasilja. Otroke in mlade
je treba spodbuditi, da sprevidijo, kako vsebine v medijih in novih medijih
oblikujejo stališča in vedenje tako v spolnosti kot v odnosih nasploh. Tre-
ba jim je posredovati orodja, s pomočjo katerih bodo lahko namesto ravna-
nja, ki temelji na predpostavkah, domnevah in »spontanih« željah izbrali
delovanje na podlagi informiranih odločitev.
Terminološka platforma: »spolna vzgoja«?
Preden se posvetiva nadaljnji razpravi, se terminološko opredeljujeva do
»spolne vzgoje«; sintagma prevzema preteklo poimenovanje zdaj že opu-
ščenega predmeta v šolskem kurikulumu in je teoretsko preživeta. Sodob-
ni znanstvenoraziskovalni diskurz ponuja možnost ustreznega poimeno-
vanja za označevanje šolskih vsebin na področju spolnosti in z njo poveza-
nih odnosov – ne glede na to, ali gre za enoten predmet ali pa so teme po-
krite v okviru predmetov, kot so biologija, etika, sociologija, psihologija in
podobno.
V študiji s predlogom indikatorjev na področju družbenih možnosti de-
klet in deklic, ki je bila napisana v angleščini in ni bila prevedena, je bil
uporabljen izraz sexuality education (Šribar in Ule, 2008: 21). Čeprav lah-
ko termin education dejansko prevedemo zgolj s slovenskim »vzgoja«, pa
ima kljub temu širši pomen, saj se pogosteje uporablja v smislu vzgoje in iz-
obraževanja. Ustrezen prevod bi se torej moral glasiti »spolno izobraževa-
nje in vzgoja«. A dokončno oblikovani indikatorji so bili tudi uradno pre-
vedeni zgolj z izrazom vzgoja, čeprav je bilo samo polje razširjeno v skladu
z izvorno konceptualizacijo (angl. sex relationship education, sexuality rela-
ted education: »spolna vzgoja in vzgoja o medčloveških odnosih«) (UEM,
2008). Kakor koli že, pomenska širitev na področju oblikovanja politik ni
prinesla terminološke rešitve glede »vzgoje«. Pogosto ostaja enako nepro-
blematizirana tudi terminologija na področju stroke in znanosti (na pri-
mer Jeriček Klanšček et al., 2007: 180).
Vzgoja kot koncept in s tem termin ima močan konotativni pomen, ki
se navezuje bodisi na tradicionalno krščansko, natančneje katoliško mora-
lo ali na polpretreklo zgodovino pristopa k socializaciji otrok in mladine v
okviru socialistično državotvornega državljanstva. Danes pomensko po-
jem vzgoje v smislu kompleksnega usposabljanja mladoletnih z izobraževa-
njem in drugimi vrstami usposabljanja nadomeščata izraza razvoj ali spod-
