Page 63 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 63
Polje vzgoje in izobraževanja: identifikacija problematike in usmeritve ...
Vendramin, 2006: 89, 93–94). Gre za to, da so resnice konstruirane v do-
ločenih svetovih in omejene na določena stališča. Pomembno je preizpra-
šati okvire razprave – kar ne pomeni, da gre za relativiziranje resnice, mar-
več za širitev pogleda na to, kako neko resnico raziskujemo (Cealey Harri-
son, v Francis in Skelton, 2001: 56–57).
Z roko v roki pa gresta tu poleg kategorialnega nasprotja »aktivnost«
proti »pasivnosti« tudi sintagmatski nasprotji med »pravim razumeva-
njem« proti »učenju na pamet«, ki ju pogosto proizvajata psihološka ve-
dnost in pedagoška praksa. Te interpretacije izoblikujejo različne resnice
o tem, kakšne so deklice/ženske, kaj je primerno zanje (tovrstne poveza-
ve prevevajo učne ure, obšolske dejavnosti, jezik, vednost): kako je deni-
mo »neuspeh deklic stvar pomanjkljivega smisla za matematiko in logič-
no sklepanje, medtem ko so dečki domnevni nosilci pravega in resničnega
razumevanja in matematičnega znanja« (Bahovec, 1996: 113). Uspeh de-
klic pogosto povezujejo z neuspehom dečkov oziroma o njem razmišlja-
jo na ta način, da gre na račun uspeha dečkov. Šole domnevno ne poskrbi-
jo za »tekmovalno« naravo dečkov, deklice so v mehkem izobraževalnem
svetu uspešne zgolj zato, ker brezpogojno sprejemajo pravila igre, ipd. Po-
dobno štejejo pomanjkanje konformnosti pri dečkih za bolj zanimivo kot
skrb deklic za to, da bi storile tisto, kar je domnevno prav (Gray in Leith,
2004: 4). Zato je treba v tem okviru pozornost posvetiti (tudi) razlikam,
o katerih pedagoško osebje meni, da obstajajo. Kodelja, ki izhaja iz pojma
pravičnosti v izobraževanju, pravi, da se »diskriminacija deklic v tem pri-
meru dogaja na podlagi verovanja, da razlike so, in ne na podlagi dejanskih
razlik« (Kodelja, 2003: 77). Prav ta vidik je pogosto spregledan oziroma
ni problematiziran.
Nekaj o stanju doma in v tujini
V slovenskem prostoru se je s šolsko prenovo že začel proces, ki v dolo-
čenem okviru poskuša razvijati občutljivost za problematiko spolnega raz-
likovanja in/ali diskriminacije v izobraževanju (prim. Kurikulum za vrt-
ce, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju). Bela knjiga denimo govori o ena-
kih možnostih in nediskriminiranosti ter opozarja na dejstvo, da obstaja-
ta vsaj dva kurikuluma: formalni in prikriti. Med drugim omenja tudi na-
čine vključevanja v skupnost ter z njimi neposredno povezano vzgojo za
strpnost, solidarnost in odgovornost. Hkrati obstajajo študije, ki preuču-
jejo vedenje in vrednotne sisteme mladih v Sloveniji, ki so prav tako indi-
kator učinkovanja prikritega kurikuluma (Ule, 2007, 2008; Jeriček Klan-
šček in dr., 2007).
Vendramin, 2006: 89, 93–94). Gre za to, da so resnice konstruirane v do-
ločenih svetovih in omejene na določena stališča. Pomembno je preizpra-
šati okvire razprave – kar ne pomeni, da gre za relativiziranje resnice, mar-
več za širitev pogleda na to, kako neko resnico raziskujemo (Cealey Harri-
son, v Francis in Skelton, 2001: 56–57).
Z roko v roki pa gresta tu poleg kategorialnega nasprotja »aktivnost«
proti »pasivnosti« tudi sintagmatski nasprotji med »pravim razumeva-
njem« proti »učenju na pamet«, ki ju pogosto proizvajata psihološka ve-
dnost in pedagoška praksa. Te interpretacije izoblikujejo različne resnice
o tem, kakšne so deklice/ženske, kaj je primerno zanje (tovrstne poveza-
ve prevevajo učne ure, obšolske dejavnosti, jezik, vednost): kako je deni-
mo »neuspeh deklic stvar pomanjkljivega smisla za matematiko in logič-
no sklepanje, medtem ko so dečki domnevni nosilci pravega in resničnega
razumevanja in matematičnega znanja« (Bahovec, 1996: 113). Uspeh de-
klic pogosto povezujejo z neuspehom dečkov oziroma o njem razmišlja-
jo na ta način, da gre na račun uspeha dečkov. Šole domnevno ne poskrbi-
jo za »tekmovalno« naravo dečkov, deklice so v mehkem izobraževalnem
svetu uspešne zgolj zato, ker brezpogojno sprejemajo pravila igre, ipd. Po-
dobno štejejo pomanjkanje konformnosti pri dečkih za bolj zanimivo kot
skrb deklic za to, da bi storile tisto, kar je domnevno prav (Gray in Leith,
2004: 4). Zato je treba v tem okviru pozornost posvetiti (tudi) razlikam,
o katerih pedagoško osebje meni, da obstajajo. Kodelja, ki izhaja iz pojma
pravičnosti v izobraževanju, pravi, da se »diskriminacija deklic v tem pri-
meru dogaja na podlagi verovanja, da razlike so, in ne na podlagi dejanskih
razlik« (Kodelja, 2003: 77). Prav ta vidik je pogosto spregledan oziroma
ni problematiziran.
Nekaj o stanju doma in v tujini
V slovenskem prostoru se je s šolsko prenovo že začel proces, ki v dolo-
čenem okviru poskuša razvijati občutljivost za problematiko spolnega raz-
likovanja in/ali diskriminacije v izobraževanju (prim. Kurikulum za vrt-
ce, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju). Bela knjiga denimo govori o ena-
kih možnostih in nediskriminiranosti ter opozarja na dejstvo, da obstaja-
ta vsaj dva kurikuluma: formalni in prikriti. Med drugim omenja tudi na-
čine vključevanja v skupnost ter z njimi neposredno povezano vzgojo za
strpnost, solidarnost in odgovornost. Hkrati obstajajo študije, ki preuču-
jejo vedenje in vrednotne sisteme mladih v Sloveniji, ki so prav tako indi-
kator učinkovanja prikritega kurikuluma (Ule, 2007, 2008; Jeriček Klan-
šček in dr., 2007).
