Page 58 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 58
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
ja zgodbe informatorske osebe je vpisana v deskripcijo, saj jo naredi intele-
gibilno na določeni ravni pojmovanja, ki ga s tem utrjuje (če parafrazirava
M. Ramšak, 2003: 151). Hkrati pa je taka predpisovalna razsežnost vsebi-
ne značilna tudi za »zgodbo« raziskovalke in raziskovalca. V predhodnih
epistemoloških in metodoloških izhodiščih in tezah sva obravnavali pro-
blematiko pristopa k vednosti in same konceptualizacije raziskovalnih ka-
tegorij, ki se prav tako dotikata etike, tule pa se soočava tudi s povsem kon-
kretnim problemom, kako zapisati paradigmatsko, a »živo« zgodbo in se
pri tem držati izbranih etičnih načel. Na izziv sva naleteli pri svojem pro-
jektnem delu,11 lotili pa sva se ga tako, da sva povezali problematiko iden-
titete in človeške integritete vira v znanstvenem raziskovanju in razumeva-
nje učinkov diskurzov na utelešene »usode«. Teza o substancialnem delo-
vanju govora je bila v okviru nekaterih konkretnih študij primerov kot re-
alna možnost povsem nazorna in prozaična. Poročila o nasilju in spolnem
nasilju nad otroki in med njimi ter otrok nad učiteljicami/-ji bi skozi pre-
poznavnost vira in zgodbe lahko dobila povsem neželeno razsežnost.
Če bi opisali pogoje možnosti za reprodukcijo nasilja in spolnega nasi-
lja (ne glede na to, ali se to reproducira z utrjevanjem nasilniškega ali žrtve-
nega položaja) s pomočjo konkretnih, dejanskih primerov, bi mnogokrat
nehote implicitno predpostavljali tudi življenjski potek vpletenih oseb.
Kljub temu, da določene življenjske okoliščine ustvarjajo pogoje za dolo-
čeno »usodo«, pa gre za možnost (lahko tudi verjetnost), ne pa nujo. Pre-
ko pojmovanja neposrednosti, vzročnosti vezi med družbenimi in kultur-
nimi pogoji in razvojem individualnega življenja se oblikuje matrica za re-
produkcijo družbenostrukturnih razmerij. Temu se je treba izogniti, hkra-
ti pa je pogoje življenja, v našem primeru otrok in odraščajočih, dobro ilu-
strativno, konkretneje opisati. Da bi najin diskurz odseval obe zahtevi, tj.
zahtevo po nazornosti na eni in spoštovanje integritete in individualnosti12
nosilcev/-k zgodb na drugi strani, sva se odločili za dva pristopa. O konkre-
tnih primerih, ki so se ponavljali, poročava v obliki opisa fenomena. Poseb-
ne dogodke, ki pa so vendarle povezani s trendi v socializaciji otrok (če slo-
venski prostor primerjava s tujino), pa zapisujeva shematizirano in v nizu
izstopajočih primerov.
11 Na tem mestu se nanašava na projekt »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev
v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na področju socialnih in državljanskih kompe-
tenc« in na tematski sklop 6 v tem okviru: Prepoznavanje in preprečevanje nasilja. Projekt vodi
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, financira pa ga Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
12 Z »individualnostjo« se ne nanašava na neoliberalni koncept domnevno svobodne
posameznice in posameznika; s tem terminom opredeljujeva specifičen in kompleksen, neulov-
ljivo individualiziran splet družbenih in kulturnih okoliščin, ki konstituirajo individuum.
ja zgodbe informatorske osebe je vpisana v deskripcijo, saj jo naredi intele-
gibilno na določeni ravni pojmovanja, ki ga s tem utrjuje (če parafrazirava
M. Ramšak, 2003: 151). Hkrati pa je taka predpisovalna razsežnost vsebi-
ne značilna tudi za »zgodbo« raziskovalke in raziskovalca. V predhodnih
epistemoloških in metodoloških izhodiščih in tezah sva obravnavali pro-
blematiko pristopa k vednosti in same konceptualizacije raziskovalnih ka-
tegorij, ki se prav tako dotikata etike, tule pa se soočava tudi s povsem kon-
kretnim problemom, kako zapisati paradigmatsko, a »živo« zgodbo in se
pri tem držati izbranih etičnih načel. Na izziv sva naleteli pri svojem pro-
jektnem delu,11 lotili pa sva se ga tako, da sva povezali problematiko iden-
titete in človeške integritete vira v znanstvenem raziskovanju in razumeva-
nje učinkov diskurzov na utelešene »usode«. Teza o substancialnem delo-
vanju govora je bila v okviru nekaterih konkretnih študij primerov kot re-
alna možnost povsem nazorna in prozaična. Poročila o nasilju in spolnem
nasilju nad otroki in med njimi ter otrok nad učiteljicami/-ji bi skozi pre-
poznavnost vira in zgodbe lahko dobila povsem neželeno razsežnost.
Če bi opisali pogoje možnosti za reprodukcijo nasilja in spolnega nasi-
lja (ne glede na to, ali se to reproducira z utrjevanjem nasilniškega ali žrtve-
nega položaja) s pomočjo konkretnih, dejanskih primerov, bi mnogokrat
nehote implicitno predpostavljali tudi življenjski potek vpletenih oseb.
Kljub temu, da določene življenjske okoliščine ustvarjajo pogoje za dolo-
čeno »usodo«, pa gre za možnost (lahko tudi verjetnost), ne pa nujo. Pre-
ko pojmovanja neposrednosti, vzročnosti vezi med družbenimi in kultur-
nimi pogoji in razvojem individualnega življenja se oblikuje matrica za re-
produkcijo družbenostrukturnih razmerij. Temu se je treba izogniti, hkra-
ti pa je pogoje življenja, v našem primeru otrok in odraščajočih, dobro ilu-
strativno, konkretneje opisati. Da bi najin diskurz odseval obe zahtevi, tj.
zahtevo po nazornosti na eni in spoštovanje integritete in individualnosti12
nosilcev/-k zgodb na drugi strani, sva se odločili za dva pristopa. O konkre-
tnih primerih, ki so se ponavljali, poročava v obliki opisa fenomena. Poseb-
ne dogodke, ki pa so vendarle povezani s trendi v socializaciji otrok (če slo-
venski prostor primerjava s tujino), pa zapisujeva shematizirano in v nizu
izstopajočih primerov.
11 Na tem mestu se nanašava na projekt »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev
v vzgoji in izobraževanju v letih 2008/2011 na področju socialnih in državljanskih kompe-
tenc« in na tematski sklop 6 v tem okviru: Prepoznavanje in preprečevanje nasilja. Projekt vodi
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, financira pa ga Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
12 Z »individualnostjo« se ne nanašava na neoliberalni koncept domnevno svobodne
posameznice in posameznika; s tem terminom opredeljujeva specifičen in kompleksen, neulov-
ljivo individualiziran splet družbenih in kulturnih okoliščin, ki konstituirajo individuum.
