Page 60 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 60
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
mljati področja narobe.« (Diorio, 2001: 297, in nasl.) Ta ugotovitev je per-
tinentna ne glede na to, ali so nove teorije o seksualnosti točne ali ne. Po-
sledice takega ravnanja so potencialno škodljive, zato je napačno, da ta kul-
tura ne razvije pričakovanj, da bodo praktiki ostajali na tekočem s teore-
tičnim razvojem, ki je relevanten za njihovo delo. Minimalna zahteva eti-
ke poučevanja tega področja bi tako bila, da edukatorji pokažejo, da seksu-
alnosti ne jemljejo kot samoumevne, da so preučili obseg možnosti na tem
področju – čeprav je težko definirati, kakšne so meje – in zakaj uporablja-
jo prav ta pristop ali perspektivo. Če merimo po tem minimalnem standar-
du, piše J. A. Diorio, se izkaže, da ga velik del poučevanja ne dosega (Dio-
rio, 2001: 298).
Parametre »spolne vzgoje«, ki jih tu predstavljava v okviru platforme
strategij za izboljšanje stanja na obravnavanem področju, zato dopolnjuje-
va s komentarjem v obliki smernic za ustrezne izbire med možnimi (deni-
mo kompetentni edukatorji/-ke in ne nekompetentni, pri čemer potem ka-
toliško duhovništvo ne le implicitno, marveč tudi eksplicitno ni več opci-
ja).
mljati področja narobe.« (Diorio, 2001: 297, in nasl.) Ta ugotovitev je per-
tinentna ne glede na to, ali so nove teorije o seksualnosti točne ali ne. Po-
sledice takega ravnanja so potencialno škodljive, zato je napačno, da ta kul-
tura ne razvije pričakovanj, da bodo praktiki ostajali na tekočem s teore-
tičnim razvojem, ki je relevanten za njihovo delo. Minimalna zahteva eti-
ke poučevanja tega področja bi tako bila, da edukatorji pokažejo, da seksu-
alnosti ne jemljejo kot samoumevne, da so preučili obseg možnosti na tem
področju – čeprav je težko definirati, kakšne so meje – in zakaj uporablja-
jo prav ta pristop ali perspektivo. Če merimo po tem minimalnem standar-
du, piše J. A. Diorio, se izkaže, da ga velik del poučevanja ne dosega (Dio-
rio, 2001: 298).
Parametre »spolne vzgoje«, ki jih tu predstavljava v okviru platforme
strategij za izboljšanje stanja na obravnavanem področju, zato dopolnjuje-
va s komentarjem v obliki smernic za ustrezne izbire med možnimi (deni-
mo kompetentni edukatorji/-ke in ne nekompetentni, pri čemer potem ka-
toliško duhovništvo ne le implicitno, marveč tudi eksplicitno ni več opci-
ja).
