Page 57 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 57
Metodologija z etiko
me, ki so diferencirali položaj žensk, najprej iz perspektive »rase«, etnije in
imperializma, in se deloma tudi odpovedali ideji zastopništva.
A. M. Jaggar v svoji enciklopedični razpravi o feministični etiki pripisu-
je moralni refleksiji uvajanje določenih tem v raziskovanje, ki je bilo izvor-
no feminističnega značaja. Povezane so s telesom: abortus, seksualnost, kom-
pulzivna (normativna) heteroseksualnost, spolno nadlegovanje in posilstvo,
reprezentacije/konstrukcije »moškosti« in »ženskosti«, zlasti v povezavi z
množičnimi/informativnimi mediji in pornografijo, delitev domačega dela,
samoprezentacija, vključno s telesno samopodobo in modnim videzom, in
kot zelo pomembno, tudi vloga jezika v utrjevanju in izražanju podrejene-
ga položaja žensk. V tematizaciji telesa se proizvede tudi feministična kritika
razsvetljenskega pojmovanja individua (Jaggar, 1991: 534–535).
V nasprotju z neoliberalnimi stališči, ki so do moči zakonov zadržana,
hkrati pa ne preizprašujejo neformalnih norm vsakdanjosti, ki konstitui-
rajo življenje, so feminizmi iz tez o normiranju spola, spolnosti in teles raz-
vili teorijo družbenega subjekta, ki ga »držijo skupaj« norme pridobiva-
nja vednosti in življenjske prakse. Za feministično perspektivo je potemta-
kem značilen ambivalenten odnos do norm: dekonstrukcija tradicionalnih
diskriminatornih norm spolov, spolnosti, telesnosti, hkrati pa ustvarjanje
novih norm v okviru marginaliziranih skupin. J. Butler ob tem izposta-
vlja (tudi empirično) vprašanje intelegibilnosti norm iz večinskega zorne-
ga kota in ugotavlja, da je boljša neintelegibilnost kot podrejanje. Obenem
opisuje manjšinske norme kot prehodne, z vlogo v transformaciji sebstva
in nasprotovanju univerzabilnosti. Diferencirana pozicioniranja, ki sovpa-
dajo z diferencirano željo, so učinek delujočega subjekta (Butler, 2004: 3).
Ta delujoči subjekt, ki je marginaliziran, procesiran in brez stabilne iden-
titete, je manj intelegibilen, tudi ko je ali postane subjekt raziskovanja. Ta
odprtost subjekta znanosti in teorije pomeni fleksibilnost v prepoznavanju
lastne umeščenosti v mreži vednosti, ki se spreminja z novimi refleksijami
in spoznanji. »Etični refleks« proti univerzalizmu norm, kot delovanje za
omejevanje univerzalizma opredeli J. Butler (ibid.: 8), je torej osnovna etič-
na drža v feminističnem raziskovanju razsežnosti spola, pa naj gre za izho-
diščni odnos do tradicionalnih oziroma konvencionalnih norm ospoljenj
ali samo za (samo)umestitev raziskovalke.
Tako etično »normiranje« raziskovanja razumeva kot ključno za sodo-
ben pristop v družboslovnih in humanističnih vedah. Če se tule vrneva k
svojemu izhodišču v obravnavi vprašanja etike, torej k vidiku etike v etno-
grafskih metodah, morava dodati nov poudarek. Preskriptivna dimenzi-
me, ki so diferencirali položaj žensk, najprej iz perspektive »rase«, etnije in
imperializma, in se deloma tudi odpovedali ideji zastopništva.
A. M. Jaggar v svoji enciklopedični razpravi o feministični etiki pripisu-
je moralni refleksiji uvajanje določenih tem v raziskovanje, ki je bilo izvor-
no feminističnega značaja. Povezane so s telesom: abortus, seksualnost, kom-
pulzivna (normativna) heteroseksualnost, spolno nadlegovanje in posilstvo,
reprezentacije/konstrukcije »moškosti« in »ženskosti«, zlasti v povezavi z
množičnimi/informativnimi mediji in pornografijo, delitev domačega dela,
samoprezentacija, vključno s telesno samopodobo in modnim videzom, in
kot zelo pomembno, tudi vloga jezika v utrjevanju in izražanju podrejene-
ga položaja žensk. V tematizaciji telesa se proizvede tudi feministična kritika
razsvetljenskega pojmovanja individua (Jaggar, 1991: 534–535).
V nasprotju z neoliberalnimi stališči, ki so do moči zakonov zadržana,
hkrati pa ne preizprašujejo neformalnih norm vsakdanjosti, ki konstitui-
rajo življenje, so feminizmi iz tez o normiranju spola, spolnosti in teles raz-
vili teorijo družbenega subjekta, ki ga »držijo skupaj« norme pridobiva-
nja vednosti in življenjske prakse. Za feministično perspektivo je potemta-
kem značilen ambivalenten odnos do norm: dekonstrukcija tradicionalnih
diskriminatornih norm spolov, spolnosti, telesnosti, hkrati pa ustvarjanje
novih norm v okviru marginaliziranih skupin. J. Butler ob tem izposta-
vlja (tudi empirično) vprašanje intelegibilnosti norm iz večinskega zorne-
ga kota in ugotavlja, da je boljša neintelegibilnost kot podrejanje. Obenem
opisuje manjšinske norme kot prehodne, z vlogo v transformaciji sebstva
in nasprotovanju univerzabilnosti. Diferencirana pozicioniranja, ki sovpa-
dajo z diferencirano željo, so učinek delujočega subjekta (Butler, 2004: 3).
Ta delujoči subjekt, ki je marginaliziran, procesiran in brez stabilne iden-
titete, je manj intelegibilen, tudi ko je ali postane subjekt raziskovanja. Ta
odprtost subjekta znanosti in teorije pomeni fleksibilnost v prepoznavanju
lastne umeščenosti v mreži vednosti, ki se spreminja z novimi refleksijami
in spoznanji. »Etični refleks« proti univerzalizmu norm, kot delovanje za
omejevanje univerzalizma opredeli J. Butler (ibid.: 8), je torej osnovna etič-
na drža v feminističnem raziskovanju razsežnosti spola, pa naj gre za izho-
diščni odnos do tradicionalnih oziroma konvencionalnih norm ospoljenj
ali samo za (samo)umestitev raziskovalke.
Tako etično »normiranje« raziskovanja razumeva kot ključno za sodo-
ben pristop v družboslovnih in humanističnih vedah. Če se tule vrneva k
svojemu izhodišču v obravnavi vprašanja etike, torej k vidiku etike v etno-
grafskih metodah, morava dodati nov poudarek. Preskriptivna dimenzi-
