Page 56 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 56
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
ra, z obljubo, da je v sklepnem delu načrtovano izobraževalno informiranje
otrok o temi (konstrukcije/podobe spolnosti in nasilja). Otroci dveh staro-
stnih skupin (6. in 8. razred osnovne šole) so bili prav tako kot njihovi star-
ši, a na zanje ustrezni ravni, seznanjeni z vsem naštetim na začetku izved-
be pogovora v fokusnih skupinah.9 Večji problem, ki se je pokazal med pri-
pravo, je bilo prav vprašanje zakrivanja identitete otrok v samem pogovoru.
Glede na okoliščine, med katerimi naj izpostaviva občutljivost teme, do-
mačnost med otroki (sošolke in sošolci) in izjemnost situacije, ki je vklju-
čevala prisotnost tujih oseb, sva presodili, da bi etnografsko pravilo izmi-
šljenih imen ali kod sodelujočih (ki velja za snemanja in beleženja) dalo iz-
vedbi pridih komičnosti in absurdnosti. Zato so bili otroci med pogovo-
rom poimenovani s svojimi lastnimi imeni, hkrati pa so lističi z zapisom
kode ob imenu, ki so jih imeli pred sabo, omogočili, da so terenski zapiski
kodirani in identiteta otrok s tem zakrita. Enako velja tudi za transkript.
Kljub relevantnosti omenjene problematike, ki sva jo pojasnili v okvi-
ru etnografskih metod, se iz najinega zornega kota temeljna in najbolj dalj-
nosežna etična dilema feminističnega, antropološkega in sociološkega raz-
iskovanja skriva drugje. Nanjo sva že opozorili v obravnavi epistemoloških
izhodišč raziskovanja. Naj jo tule predstaviva v obliki vprašanja in nato
nanj odgovoriva nekoliko drugače. Je etični odnos oziroma konstitucija
moralne raziskovalne subjektivitete možna brez prepoznavanja in občutlji-
vosti za učinke znanstvenega diskurza na strukturna razmerja v družbi in
s tem tudi na posameznico in posameznika v njuni substancialni biti?10
Jezik skozi univerzalizacijo in abstrahiranje, ki temeljita na ideji (ovre-
dnotene) razlike, zajeda substancialnost telesa (Kellogg, 2001: 19). To še
posebej velja za govor, ki si lasti značaj znanstvene »resnice«. Navedena
transgresivna razsežnost daje vsebini dodaten pomen; posredovane misli
so spete z občutki in telesnimi odzivi oziroma beseda se ugnezdi v telo,
tako da najprej dekonstruira sebstvo na telesni ravni in ga nato rekonstru-
ira. Občutljivost, ki presega razumevanje za položaj druge/-ga, se odraža v
enem od ciljev feministične etike, kot jih definira feministična filozofinja
A. M. Jaggar. Gre za »moralno kritiko« delovanja in praks, ki vzdržuje-
jo podrejeni položaj žensk, pri čemer delo v okvirih feminizmov ni izvzeto
(1991: 528–529). Na tej ravni lahko prepoznavamo izhodišče za feminiz-
9 Pogovor je moderirala podiplomska študentka Nina Sirk (Univerza v Novi Gorici, Interkultur-
ni študiji – primerjalni študij idej in kultur, smer: medicinska antropologija).
10 Denimo, kot piše M. Eisenhart, se je treba spopasti tudi z vprašanji, kako predstaviti »vročo«
informacijo o skupini, kot so revne in neporočene matere, ko pa bo politična desnica to informa-
cijo uporabila proti skupini (Eisenhart, 2001: 20).
ra, z obljubo, da je v sklepnem delu načrtovano izobraževalno informiranje
otrok o temi (konstrukcije/podobe spolnosti in nasilja). Otroci dveh staro-
stnih skupin (6. in 8. razred osnovne šole) so bili prav tako kot njihovi star-
ši, a na zanje ustrezni ravni, seznanjeni z vsem naštetim na začetku izved-
be pogovora v fokusnih skupinah.9 Večji problem, ki se je pokazal med pri-
pravo, je bilo prav vprašanje zakrivanja identitete otrok v samem pogovoru.
Glede na okoliščine, med katerimi naj izpostaviva občutljivost teme, do-
mačnost med otroki (sošolke in sošolci) in izjemnost situacije, ki je vklju-
čevala prisotnost tujih oseb, sva presodili, da bi etnografsko pravilo izmi-
šljenih imen ali kod sodelujočih (ki velja za snemanja in beleženja) dalo iz-
vedbi pridih komičnosti in absurdnosti. Zato so bili otroci med pogovo-
rom poimenovani s svojimi lastnimi imeni, hkrati pa so lističi z zapisom
kode ob imenu, ki so jih imeli pred sabo, omogočili, da so terenski zapiski
kodirani in identiteta otrok s tem zakrita. Enako velja tudi za transkript.
Kljub relevantnosti omenjene problematike, ki sva jo pojasnili v okvi-
ru etnografskih metod, se iz najinega zornega kota temeljna in najbolj dalj-
nosežna etična dilema feminističnega, antropološkega in sociološkega raz-
iskovanja skriva drugje. Nanjo sva že opozorili v obravnavi epistemoloških
izhodišč raziskovanja. Naj jo tule predstaviva v obliki vprašanja in nato
nanj odgovoriva nekoliko drugače. Je etični odnos oziroma konstitucija
moralne raziskovalne subjektivitete možna brez prepoznavanja in občutlji-
vosti za učinke znanstvenega diskurza na strukturna razmerja v družbi in
s tem tudi na posameznico in posameznika v njuni substancialni biti?10
Jezik skozi univerzalizacijo in abstrahiranje, ki temeljita na ideji (ovre-
dnotene) razlike, zajeda substancialnost telesa (Kellogg, 2001: 19). To še
posebej velja za govor, ki si lasti značaj znanstvene »resnice«. Navedena
transgresivna razsežnost daje vsebini dodaten pomen; posredovane misli
so spete z občutki in telesnimi odzivi oziroma beseda se ugnezdi v telo,
tako da najprej dekonstruira sebstvo na telesni ravni in ga nato rekonstru-
ira. Občutljivost, ki presega razumevanje za položaj druge/-ga, se odraža v
enem od ciljev feministične etike, kot jih definira feministična filozofinja
A. M. Jaggar. Gre za »moralno kritiko« delovanja in praks, ki vzdržuje-
jo podrejeni položaj žensk, pri čemer delo v okvirih feminizmov ni izvzeto
(1991: 528–529). Na tej ravni lahko prepoznavamo izhodišče za feminiz-
9 Pogovor je moderirala podiplomska študentka Nina Sirk (Univerza v Novi Gorici, Interkultur-
ni študiji – primerjalni študij idej in kultur, smer: medicinska antropologija).
10 Denimo, kot piše M. Eisenhart, se je treba spopasti tudi z vprašanji, kako predstaviti »vročo«
informacijo o skupini, kot so revne in neporočene matere, ko pa bo politična desnica to informa-
cijo uporabila proti skupini (Eisenhart, 2001: 20).
