Page 55 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 55
Metodologija z etiko
Tej navidezni preprostosti navkljub pa etika raziskovanja že v območju
obveznosti o anonimnosti virov v zapisu in poročanju o informacijah,6 ki
so povezane z zasebnostjo in intimo, postavlja pred nas osrednjo kontrover-
zo. M. Ramšak jo nakazuje med vrsticami. Kot pravi, je posledica anoni-
mnosti virov nepreverljivost raziskovalnega dela in nemožnost nadaljeva-
nja raziskave s strani drugega raziskovalca ali raziskovalke. Hkrati je tako
»vzet« glas tistim, katerih možnosti, da bi bili v družbi slišani, so že tako
ali tako močno okrnjene (ibid.: 141).
Protiargument, da se oseba, ki informira, sama odloči, ali želi biti nave-
dena kot vir ali ne, ne ustreza povsem, saj ne upošteva razmerij moči, skozi
katere se kažeta marginalna govorka in govorec kot manj kredibilna, če je
njun glas osamljen. Na ta način lahko razumemo odločitev za anonimnost
kot prisilno, čeprav gre za ponotranjenje razmerij moči in ne za dejansko
opresijo. Hkrati pa je treba opozoriti še na dodaten problem, ki se nanaša
zgolj na en segment prikrivanja identitete; raziskovanje po principu zauka-
zane neprepoznavnosti v procesu snemanja in zapisovanja opažanj včasih
enostavno ne deluje.
Kot opozarja M. Eisenhart, je vztrajna napetost med nujo zaščititi osebe,
ki informirajo, in potrebo navajati podrobnosti, ki omogočajo globlje razu-
mevanje, tu pogosto osrednja. Ta napetost se še zaostri, ko je treba predsta-
viti multiple in različne perspektive (ali »glasove«). Denimo: kaj pa, če s
tem, ko zaščitimo nekatere sodelujoče, razkrijemo ali privilegiramo druge?
Kaj pa če je razumevanje ene perspektive odvisno od razkritja razmerja do
druge, ki bi jo bilo treba zaščititi? (Eisenhart, 2001: 19.)
Avtorici sva etična načela raziskovanja na opisani ravni aplicirali zlasti
v pripravi diskusij v dveh fokusnih skupinah otrok,7 ki sta bili izvedeni v
okviru projekta »Epistemološki in kulturni vidiki konstrukcije spolnosti
in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter
njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih«.8 O diskusijah so otroke infor-
mirali starši, ti so kot njihovi zastopniki/-ce tudi podpisali soglasje za ude-
ležbo. Predhodne (pisne) informacije, ki so jih dobili starši, so vključeva-
le osnovne podatke o raziskavi in opredelitev odgovornih oseb glede rabe
pridobljenih informacij ter zagotovilo o anonimnosti osebnih podatkov
v procesu znanstvenoraziskovalne obdelave. Predstavljen je bil raziskoval-
ni namen, naštete so bile posamezne tematike in način izvajanja pogovo-
6 Izjema so primeri, ko se informator/-ka želi razkriti.
7 Interpretativno delo se v času pisanja monografske publikacije še ni začelo.
8 Izvajata ga avtorici pričujočega dela, prvopodpisana kot vodja (s strani Pedagoškega inštituta),
financira pa ga ARRS.
Tej navidezni preprostosti navkljub pa etika raziskovanja že v območju
obveznosti o anonimnosti virov v zapisu in poročanju o informacijah,6 ki
so povezane z zasebnostjo in intimo, postavlja pred nas osrednjo kontrover-
zo. M. Ramšak jo nakazuje med vrsticami. Kot pravi, je posledica anoni-
mnosti virov nepreverljivost raziskovalnega dela in nemožnost nadaljeva-
nja raziskave s strani drugega raziskovalca ali raziskovalke. Hkrati je tako
»vzet« glas tistim, katerih možnosti, da bi bili v družbi slišani, so že tako
ali tako močno okrnjene (ibid.: 141).
Protiargument, da se oseba, ki informira, sama odloči, ali želi biti nave-
dena kot vir ali ne, ne ustreza povsem, saj ne upošteva razmerij moči, skozi
katere se kažeta marginalna govorka in govorec kot manj kredibilna, če je
njun glas osamljen. Na ta način lahko razumemo odločitev za anonimnost
kot prisilno, čeprav gre za ponotranjenje razmerij moči in ne za dejansko
opresijo. Hkrati pa je treba opozoriti še na dodaten problem, ki se nanaša
zgolj na en segment prikrivanja identitete; raziskovanje po principu zauka-
zane neprepoznavnosti v procesu snemanja in zapisovanja opažanj včasih
enostavno ne deluje.
Kot opozarja M. Eisenhart, je vztrajna napetost med nujo zaščititi osebe,
ki informirajo, in potrebo navajati podrobnosti, ki omogočajo globlje razu-
mevanje, tu pogosto osrednja. Ta napetost se še zaostri, ko je treba predsta-
viti multiple in različne perspektive (ali »glasove«). Denimo: kaj pa, če s
tem, ko zaščitimo nekatere sodelujoče, razkrijemo ali privilegiramo druge?
Kaj pa če je razumevanje ene perspektive odvisno od razkritja razmerja do
druge, ki bi jo bilo treba zaščititi? (Eisenhart, 2001: 19.)
Avtorici sva etična načela raziskovanja na opisani ravni aplicirali zlasti
v pripravi diskusij v dveh fokusnih skupinah otrok,7 ki sta bili izvedeni v
okviru projekta »Epistemološki in kulturni vidiki konstrukcije spolnosti
in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter
njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih«.8 O diskusijah so otroke infor-
mirali starši, ti so kot njihovi zastopniki/-ce tudi podpisali soglasje za ude-
ležbo. Predhodne (pisne) informacije, ki so jih dobili starši, so vključeva-
le osnovne podatke o raziskavi in opredelitev odgovornih oseb glede rabe
pridobljenih informacij ter zagotovilo o anonimnosti osebnih podatkov
v procesu znanstvenoraziskovalne obdelave. Predstavljen je bil raziskoval-
ni namen, naštete so bile posamezne tematike in način izvajanja pogovo-
6 Izjema so primeri, ko se informator/-ka želi razkriti.
7 Interpretativno delo se v času pisanja monografske publikacije še ni začelo.
8 Izvajata ga avtorici pričujočega dela, prvopodpisana kot vodja (s strani Pedagoškega inštituta),
financira pa ga ARRS.
