Page 51 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 51
Metodologija z etiko
– prežetje izobraževalnih okolij s spolnim simbolizmom
– utelešanje spolne stratifikacije skozi vsakdanje šolske izkušnje
– oblikovanje in izkazovanje spolnih identitet in repertoarjev spol-
no »stereotipnih« vlog s strani učiteljev/-ic in prtofesoric/-jev ter
učenk/-cev in dijakinj/-kov
– perspektive življenjskega poteka glede na spol in vzgojo in izobraževanje
– strukturne značilnosti učilnic in šol (na primer oblikovanje sku-
pin glede na sposobnost) in njihov posredni vpliv na spolna razmerja
– razlike v ženskosti in moškosti glede na raso, etnično skupino, razred
– intersekcije med pomnoženimi statusi, ki modicirajo spolne izku-
šnje v izobraževanju (in vzgoji), in vloge, ki jih imajo šolajoči se glede
na spreminjajočo se statusno konfiguracijo
– načine deške priučitve in izvajanja dominacije in poniževanja žensk
– motivacije dečkov/fantov za podreditev žensk, ki vzniknejo v šol-
skem okolju
V ospredju vseh navedenih tematizacij so odnosi moči, ki pa jih študi-
je družbeno-kulturne reprodukcije obravnavajo kot osrednjo relacijo sko-
zi preučevanje:
– kulturne produkcije oblik zavesti, vedenja in pričakovanj v družbe-
nih podskupinah
– utrjevanja obstoječih spolnih razmerij
– paradigem spolnih razlik, ki se kažejo kot prostovoljno izbrane in ute-
meljene bolj v nekakšnih značilnostih kot v sistematičnem seksizmu.
Študije kulturne in družbene reprodukcije interpretirajo transmisije in
transformacije spolnih (gender) relacij, pri čemer pa ne gre za zgolj eno-
značno ugotavljanje strukturnih razmerij, temveč za detektiranje negoto-
vosti in nasprotij, s tem da se lahko določena spolna vloga ne le interpre-
tira, temveč tudi udejanja v različnih fazah življenja na različnih pozicijah
moči (Goetz in Grant, 1988: 187–190). S pozicije moči pa je ženska/dekli-
ška vloga lahko tudi ambivalentna. Sami na primer v tekstu opisujeva pri-
mer »deških« deklic (ladettes), ki so uporniške po svojem zunanjem vi-
dezu in vedenju, ne pa po čustvovanju. Obenem uporniška vloga ne varu-
je pred zdrsom v spolno podrejeno vlogo v odraslosti, še več, uporništvo,
prekinjeno šolanje, zgodnja nosečnost lahko še pospešijo prevzemanje take
vloge (Anyon, v Goetz in Grant, 1988: 189).
– prežetje izobraževalnih okolij s spolnim simbolizmom
– utelešanje spolne stratifikacije skozi vsakdanje šolske izkušnje
– oblikovanje in izkazovanje spolnih identitet in repertoarjev spol-
no »stereotipnih« vlog s strani učiteljev/-ic in prtofesoric/-jev ter
učenk/-cev in dijakinj/-kov
– perspektive življenjskega poteka glede na spol in vzgojo in izobraževanje
– strukturne značilnosti učilnic in šol (na primer oblikovanje sku-
pin glede na sposobnost) in njihov posredni vpliv na spolna razmerja
– razlike v ženskosti in moškosti glede na raso, etnično skupino, razred
– intersekcije med pomnoženimi statusi, ki modicirajo spolne izku-
šnje v izobraževanju (in vzgoji), in vloge, ki jih imajo šolajoči se glede
na spreminjajočo se statusno konfiguracijo
– načine deške priučitve in izvajanja dominacije in poniževanja žensk
– motivacije dečkov/fantov za podreditev žensk, ki vzniknejo v šol-
skem okolju
V ospredju vseh navedenih tematizacij so odnosi moči, ki pa jih študi-
je družbeno-kulturne reprodukcije obravnavajo kot osrednjo relacijo sko-
zi preučevanje:
– kulturne produkcije oblik zavesti, vedenja in pričakovanj v družbe-
nih podskupinah
– utrjevanja obstoječih spolnih razmerij
– paradigem spolnih razlik, ki se kažejo kot prostovoljno izbrane in ute-
meljene bolj v nekakšnih značilnostih kot v sistematičnem seksizmu.
Študije kulturne in družbene reprodukcije interpretirajo transmisije in
transformacije spolnih (gender) relacij, pri čemer pa ne gre za zgolj eno-
značno ugotavljanje strukturnih razmerij, temveč za detektiranje negoto-
vosti in nasprotij, s tem da se lahko določena spolna vloga ne le interpre-
tira, temveč tudi udejanja v različnih fazah življenja na različnih pozicijah
moči (Goetz in Grant, 1988: 187–190). S pozicije moči pa je ženska/dekli-
ška vloga lahko tudi ambivalentna. Sami na primer v tekstu opisujeva pri-
mer »deških« deklic (ladettes), ki so uporniške po svojem zunanjem vi-
dezu in vedenju, ne pa po čustvovanju. Obenem uporniška vloga ne varu-
je pred zdrsom v spolno podrejeno vlogo v odraslosti, še več, uporništvo,
prekinjeno šolanje, zgodnja nosečnost lahko še pospešijo prevzemanje take
vloge (Anyon, v Goetz in Grant, 1988: 189).
