Page 50 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 50
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
dnjem sklopu predstavljava konceptualni pristop, ki je vendarle ključen za
najino delo, povezan pa je ne le s koncepti, temveč tudi z besednjakom, ki
ga uporabljava. Kot sledi, metode študija konceptualizacij (in dekonceptu-
aliziranja) ni možno vezati na eno vedo ali področje.
Konceptualni pristop
Na tem mestu nekoliko podrobneje pojasnjujeva konceptualni pristop,
kot se aplicira v antropologiji; izhodišče je študija Konceptualni pristopi
k študiju spola na področju izobraževanja (Conceptual Approaches to Stu-
dying Gender in Education) avtoric J. P. Goetz in L. Grant. Kljub multi-
disciplinarnosti metode konceptualnega pristopa je vendarle opaziti raz-
like glede na to, ali se uporablja na primer v okviru empirične sociologije
ali pa v feminističnih študijah, vključno z antropološkimi. V nadaljevanju
te metodološke refleksije pa uvajava še konceptualni pogled na nove medi-
je z vidika tehnologije oziroma vloge objektov informacijsko-komunikacij-
ske tehnologije.
J. P. Goetz in L. Grant v obravnavi družboslovnega konceptualnega pri-
stopa, aplikabilnega v antropologiji spolov in izobraževanja, poudarjata
analizo strukturnih pogojev in preučevanje simbolnih družbenih proce-
sov, ki se je oblikovala v okvirih strukturalizma. »Strukturalni funkcio-
nalizem« kot družboslovna teorija za razumevanje strukturnih relacij v
družbi4 je (poleg »kulturne ekologije«) rojstno mesto dveh tudi v huma-
nistiki težko pogrešljivih konceptov obravnave spolov: spolna vloga in sta-
tus (spola).
Simbolna raven družbenega življenja (»simbolni procesi«) pa se v
obravnavanem okviru pojasnjuje z »družbenim interakcionalizmom« in
»družbeno in kulturno reprodukcijo«. Obravnavata ju med seboj preple-
teni raziskovanji družbene in kulturne reprodukcije (tu gre za preučevanje
utrjevanja in transmisije ideologij, ki podpirajo vztrajno neenako spolno
razmerje v šoli, in primerjavo spolnih stratifikacij v šoli in širši družbi) in
družbene interakcije (izmenjave med akterji/-kami, ki vodijo do različnih
izkušenj v izobraževalnem okolju in v raznolikost socializacij v vloge odra-
slih žensk in moških). Teme študij interakcije so:
– izkušnje v formalnem in neformalnem izobraževanju, ki odkrito in
prikrito prispevajo k vzdrževanju obstoječih spolnih razmerij
4 Raziskovanje, kako spolne vloge korespondirajo z družbenimi institucijami in strukturami,
kako družbene skupine pojmujejo/uporabljajo spol, da organizirajo vloge, statuse, norme in
vrednote (prim. Goetz in Grant, 1988: 183–184).
dnjem sklopu predstavljava konceptualni pristop, ki je vendarle ključen za
najino delo, povezan pa je ne le s koncepti, temveč tudi z besednjakom, ki
ga uporabljava. Kot sledi, metode študija konceptualizacij (in dekonceptu-
aliziranja) ni možno vezati na eno vedo ali področje.
Konceptualni pristop
Na tem mestu nekoliko podrobneje pojasnjujeva konceptualni pristop,
kot se aplicira v antropologiji; izhodišče je študija Konceptualni pristopi
k študiju spola na področju izobraževanja (Conceptual Approaches to Stu-
dying Gender in Education) avtoric J. P. Goetz in L. Grant. Kljub multi-
disciplinarnosti metode konceptualnega pristopa je vendarle opaziti raz-
like glede na to, ali se uporablja na primer v okviru empirične sociologije
ali pa v feminističnih študijah, vključno z antropološkimi. V nadaljevanju
te metodološke refleksije pa uvajava še konceptualni pogled na nove medi-
je z vidika tehnologije oziroma vloge objektov informacijsko-komunikacij-
ske tehnologije.
J. P. Goetz in L. Grant v obravnavi družboslovnega konceptualnega pri-
stopa, aplikabilnega v antropologiji spolov in izobraževanja, poudarjata
analizo strukturnih pogojev in preučevanje simbolnih družbenih proce-
sov, ki se je oblikovala v okvirih strukturalizma. »Strukturalni funkcio-
nalizem« kot družboslovna teorija za razumevanje strukturnih relacij v
družbi4 je (poleg »kulturne ekologije«) rojstno mesto dveh tudi v huma-
nistiki težko pogrešljivih konceptov obravnave spolov: spolna vloga in sta-
tus (spola).
Simbolna raven družbenega življenja (»simbolni procesi«) pa se v
obravnavanem okviru pojasnjuje z »družbenim interakcionalizmom« in
»družbeno in kulturno reprodukcijo«. Obravnavata ju med seboj preple-
teni raziskovanji družbene in kulturne reprodukcije (tu gre za preučevanje
utrjevanja in transmisije ideologij, ki podpirajo vztrajno neenako spolno
razmerje v šoli, in primerjavo spolnih stratifikacij v šoli in širši družbi) in
družbene interakcije (izmenjave med akterji/-kami, ki vodijo do različnih
izkušenj v izobraževalnem okolju in v raznolikost socializacij v vloge odra-
slih žensk in moških). Teme študij interakcije so:
– izkušnje v formalnem in neformalnem izobraževanju, ki odkrito in
prikrito prispevajo k vzdrževanju obstoječih spolnih razmerij
4 Raziskovanje, kako spolne vloge korespondirajo z družbenimi institucijami in strukturami,
kako družbene skupine pojmujejo/uporabljajo spol, da organizirajo vloge, statuse, norme in
vrednote (prim. Goetz in Grant, 1988: 183–184).
