Page 48 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 48
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
– Konstrukcije teles in njihovih interakcij v medijih/novih medijih
(medsebojna povezanost nasilja in seksualnosti) imajo lahko negativ-
ne učinke na samo materialno telesnost.
– Vladajoče kulturne konstrukcije seksualnosti in nasilja v Sloveni-
ji s komodifikacijo predvsem dekliških in ženskih teles inducirajo sla-
bo samopodobo, ki je povezana tudi z negativnimi pojavi na področju
zdravja, predvsem spolnega in reproduktivnega zdravja. Hkrati ko-
mercialna seksualna komodifikacija otroških in mladoletnih teles v
slovenskem prostoru povečuje možnosti za zlorabo otrok in mladole-
tnih za potrebe seksualne industrije in trgovine z ljudmi.
– Regulacija medijskih in novomedijskih konstrukcij medsebojne po-
vezanosti seksualnosti in nasilja prispeva k oblikovanju družbenih
norm, ki v soočanju s proliferacijo pornografske seksualnosti in pri-
kazov seksualiziranega nasilja v javnem prostoru pomeni pomembno
vrednotno orientacijo otrok in mladih.
Metode
Obravnavano tematiko, tj. konstrukcije in reprezentacije spola, spolno-
sti in nasilja v povezavi z novimi mediji je mogoče ustrezno zajeti z upora-
bo pretežno kvalitativnih metod. Meniva, da je kvantifikacija manj ustre-
zna (ne pa seveda neustrezna!) iz več razlogov. Naštejva jih nekaj (po na-
ključni razporeditvi): s kvantitativnim pristopom k analizi vsebine (con-
tent analysis) so določene težave, zlasti v smislu problema konstrukcije po-
mena, saj pogostost pojavljanja za konstrukcijo pomena ni osrednja ali od-
ločilna; zahtevajo neko določeno velikost vzorcev; omogočajo širino na ra-
čun globine in nam povedo veliko o tem, kje ležijo poudarki, le malo pa o
sami interpretaciji. Obenem kvantitativne raziskave, usmerjene k preuče-
vanju učinka potencialno škodljivih vsebin, zaznamujejo nekatere prizna-
ne šibke točke: neenotno opredeljevanje gradiva in neproblematizirane, pa-
všalno določene kategorije, iz katerih izhajajo ambivalence v raziskovalnih
rezultatih. Tretja vrsta raziskav, velike pregledne raziskave z mednarodni-
mi zajemi podatkov obravnavajo zaradi primerljivosti rezultatov problema-
tiko (gre predvsem za preučevanje spletnih tveganj) poenostavljeno in brez
refleksije temeljih kategorij, ki tako ostajajo bolj administrativne kot znan-
stvene narave.
Kvantitativno raziskovanje ima prav gotovo svojo vlogo in pomen in
ustrezno dopolnjuje kvalitativno delo na področju raziskovanja edukaci-
je in spolnih razlik. A s postvaritvijo kategorij, zlasti spolnih, proizvede
– Konstrukcije teles in njihovih interakcij v medijih/novih medijih
(medsebojna povezanost nasilja in seksualnosti) imajo lahko negativ-
ne učinke na samo materialno telesnost.
– Vladajoče kulturne konstrukcije seksualnosti in nasilja v Sloveni-
ji s komodifikacijo predvsem dekliških in ženskih teles inducirajo sla-
bo samopodobo, ki je povezana tudi z negativnimi pojavi na področju
zdravja, predvsem spolnega in reproduktivnega zdravja. Hkrati ko-
mercialna seksualna komodifikacija otroških in mladoletnih teles v
slovenskem prostoru povečuje možnosti za zlorabo otrok in mladole-
tnih za potrebe seksualne industrije in trgovine z ljudmi.
– Regulacija medijskih in novomedijskih konstrukcij medsebojne po-
vezanosti seksualnosti in nasilja prispeva k oblikovanju družbenih
norm, ki v soočanju s proliferacijo pornografske seksualnosti in pri-
kazov seksualiziranega nasilja v javnem prostoru pomeni pomembno
vrednotno orientacijo otrok in mladih.
Metode
Obravnavano tematiko, tj. konstrukcije in reprezentacije spola, spolno-
sti in nasilja v povezavi z novimi mediji je mogoče ustrezno zajeti z upora-
bo pretežno kvalitativnih metod. Meniva, da je kvantifikacija manj ustre-
zna (ne pa seveda neustrezna!) iz več razlogov. Naštejva jih nekaj (po na-
ključni razporeditvi): s kvantitativnim pristopom k analizi vsebine (con-
tent analysis) so določene težave, zlasti v smislu problema konstrukcije po-
mena, saj pogostost pojavljanja za konstrukcijo pomena ni osrednja ali od-
ločilna; zahtevajo neko določeno velikost vzorcev; omogočajo širino na ra-
čun globine in nam povedo veliko o tem, kje ležijo poudarki, le malo pa o
sami interpretaciji. Obenem kvantitativne raziskave, usmerjene k preuče-
vanju učinka potencialno škodljivih vsebin, zaznamujejo nekatere prizna-
ne šibke točke: neenotno opredeljevanje gradiva in neproblematizirane, pa-
všalno določene kategorije, iz katerih izhajajo ambivalence v raziskovalnih
rezultatih. Tretja vrsta raziskav, velike pregledne raziskave z mednarodni-
mi zajemi podatkov obravnavajo zaradi primerljivosti rezultatov problema-
tiko (gre predvsem za preučevanje spletnih tveganj) poenostavljeno in brez
refleksije temeljih kategorij, ki tako ostajajo bolj administrativne kot znan-
stvene narave.
Kvantitativno raziskovanje ima prav gotovo svojo vlogo in pomen in
ustrezno dopolnjuje kvalitativno delo na področju raziskovanja edukaci-
je in spolnih razlik. A s postvaritvijo kategorij, zlasti spolnih, proizvede
