Page 46 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 46
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
ali bolje, sestavni del in učinek konceptualizacije sodobnega nomadskega
subjekta, ali ustrezneje, nomadskega subjektiviranja.
Geografija vednosti, ki jo raziskujoča posameznica ali posameznik osva-
ja na področju humanistike in družboslovja, je odvisna tudi od želje po
ozaveščanju in razumskem obvladovanju določenih mikrosfer, ki ležijo
v preseku med »zasebnim« in »javnim«.1 Ravno želja je porok zavzeto-
sti v raziskovanju. Rečeno z drugimi besedami, šolsko polje in (novi) me-
diji so tisto, kamor želiva spoznavno intervenirati na podlagi predhodno
argumentirane teze, da konstrukcije spolov v medijih/novih medijih in
vzgoji in izobraževanju s simbolne, imaginarne in materialne (telesne in
tudi objektne, za slednje gl. Luthar, 2007) ravni sooblikujejo in reciklira-
jo mnogotere matrice družbenega in individualnega bivanja, ki vključujejo
spolno hierarhijo in diskriminacijo. Obenem je treba opozoriti, da je ume-
ščanje konstrukcij pornoseksualnosti in nasilja med sfero zasebnega/inti-
me in javnega logična tudi glede na eno od značilnosti novih medijev in nji-
hove uporabe; tu so se, kot dokazuje J. Strehovec, »premešale karte« med
omenjenima področjema človeškega življenja (2007: 20).
Glede na to, da statuse in vloge spolov, s poudarkom na ženskah, dekle-
tih in deklicah,2 zaznavava, razumeva in analizirava z vidika vladajočega
hierarhičnega razmerja, je eden najinih osrednjih delovnih konceptov moč
– vidna, prepoznavna in preverljiva oblast, ki pa deluje na mnoge načine
in v okviru različnih mikrolokacij (ponotranjenj in/ali utelešenj). Razmer-
ja oblasti v spolni ureditvi3 so najprej prepoznavna v vladajočem, nepro-
blematiziranem binarnem opredeljevanju moških in žensk, ki je značilno
tudi za danes tako politično in finančno podpirano in promovirano pre-
gledno kvantitativno raziskovanje, vključujoče ogromne mednarodne na-
bore podatkov.
1 Z narekovaji opozarjava na specifično ideološko zaznamovanost te delitve. Že drugi feministični
val je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja opozoril na delovanje oblasti, torej nečesa, kar navidezno
pripada sferi javnega, v vseh porah zasebnega. Ta misel je bila najbolj odmevno artikulirana v geslu
»osebno je politično«, v teoriji pa je bila nato, kot vemo, elaborirana v delu M. Foucaulta.
2 Nekatere teoretičarke oporekajo izrazoma dekle/dekleta in ju nadomeščajo z izrazom mlade
ženske, da bi na ta način oblikovale predstavo o njihovi vključenosti in kompetencah (oz. da bi
jih pozicionirale kot ospoljene subjekte).
3 Spolna ureditev je v sociologiji in feministični teoriji sintagma, ki je mestoma izpodrinila izraz
patriarhat; slednji označuje družbeno strukturo, institucije in diskurze, skozi katere moški
nadzirajo ženska telesa in žensko delo ter družbo spolno segmentirajo. Ob tem v velikem delu
feministične teorije velja, da je spolna delitev povezana z razredno delitvijo. Pomensko oznaki ni-
sta povsem identični: spolna ureditev implicira variabilnost družbenega odnosa med spoloma, in
to tudi v okviru dominantnega, patriarhalnega spolnega režima (Pilcher in Whelehan, 2004: 93).
ali bolje, sestavni del in učinek konceptualizacije sodobnega nomadskega
subjekta, ali ustrezneje, nomadskega subjektiviranja.
Geografija vednosti, ki jo raziskujoča posameznica ali posameznik osva-
ja na področju humanistike in družboslovja, je odvisna tudi od želje po
ozaveščanju in razumskem obvladovanju določenih mikrosfer, ki ležijo
v preseku med »zasebnim« in »javnim«.1 Ravno želja je porok zavzeto-
sti v raziskovanju. Rečeno z drugimi besedami, šolsko polje in (novi) me-
diji so tisto, kamor želiva spoznavno intervenirati na podlagi predhodno
argumentirane teze, da konstrukcije spolov v medijih/novih medijih in
vzgoji in izobraževanju s simbolne, imaginarne in materialne (telesne in
tudi objektne, za slednje gl. Luthar, 2007) ravni sooblikujejo in reciklira-
jo mnogotere matrice družbenega in individualnega bivanja, ki vključujejo
spolno hierarhijo in diskriminacijo. Obenem je treba opozoriti, da je ume-
ščanje konstrukcij pornoseksualnosti in nasilja med sfero zasebnega/inti-
me in javnega logična tudi glede na eno od značilnosti novih medijev in nji-
hove uporabe; tu so se, kot dokazuje J. Strehovec, »premešale karte« med
omenjenima področjema človeškega življenja (2007: 20).
Glede na to, da statuse in vloge spolov, s poudarkom na ženskah, dekle-
tih in deklicah,2 zaznavava, razumeva in analizirava z vidika vladajočega
hierarhičnega razmerja, je eden najinih osrednjih delovnih konceptov moč
– vidna, prepoznavna in preverljiva oblast, ki pa deluje na mnoge načine
in v okviru različnih mikrolokacij (ponotranjenj in/ali utelešenj). Razmer-
ja oblasti v spolni ureditvi3 so najprej prepoznavna v vladajočem, nepro-
blematiziranem binarnem opredeljevanju moških in žensk, ki je značilno
tudi za danes tako politično in finančno podpirano in promovirano pre-
gledno kvantitativno raziskovanje, vključujoče ogromne mednarodne na-
bore podatkov.
1 Z narekovaji opozarjava na specifično ideološko zaznamovanost te delitve. Že drugi feministični
val je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja opozoril na delovanje oblasti, torej nečesa, kar navidezno
pripada sferi javnega, v vseh porah zasebnega. Ta misel je bila najbolj odmevno artikulirana v geslu
»osebno je politično«, v teoriji pa je bila nato, kot vemo, elaborirana v delu M. Foucaulta.
2 Nekatere teoretičarke oporekajo izrazoma dekle/dekleta in ju nadomeščajo z izrazom mlade
ženske, da bi na ta način oblikovale predstavo o njihovi vključenosti in kompetencah (oz. da bi
jih pozicionirale kot ospoljene subjekte).
3 Spolna ureditev je v sociologiji in feministični teoriji sintagma, ki je mestoma izpodrinila izraz
patriarhat; slednji označuje družbeno strukturo, institucije in diskurze, skozi katere moški
nadzirajo ženska telesa in žensko delo ter družbo spolno segmentirajo. Ob tem v velikem delu
feministične teorije velja, da je spolna delitev povezana z razredno delitvijo. Pomensko oznaki ni-
sta povsem identični: spolna ureditev implicira variabilnost družbenega odnosa med spoloma, in
to tudi v okviru dominantnega, patriarhalnega spolnega režima (Pilcher in Whelehan, 2004: 93).
