Page 49 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 49
Metodologija z etiko
razlage, ki reciklirajo »značilnosti« spolov, in ne dopusti kompleksnejših
analiz ženskosti in moškosti (Walkerdine, 1989). Zato jih je treba ustre-
zno dopolniti s koncepti oz. metodami, ki omogočajo subtilnejše analize.
Meniva, da je interdisciplinarna zastavitev adekvatna, kar pomeni pre-
čenje več teoretskih in znanstvenoraziskovalnih polj in črpanje iz tistih to-
kov in pristopov, ki omogočajo osvetlitev in zamejitev obravnavane proble-
matike ter razvijanje primerne metodologije, ki vključuje naslednje kvali-
tativne metode:
– hermenevtična analiza skritih pomenov in sporočil
– lingvistična analiza besed / terminologije s »kontroverznimi« pomeni
– semantična analiza randomiziranega nabora komercialnih komuni-
kacijskih in drugih sporočil v medijih
– kritična analiza diskurza, ki prispeva k ugotovitvi, katera sporočila,
vrednote, ideje, informacije so vzete kot samoumevne, in ki omogoča
razmislek o dominantnih govorih o seksualnosti in nasilju ter kritič-
no analizo njihovih ideoloških ozadij
– kritična analiza, povezana s teorijo ideologije, s katero je mogo-
če identificirati vladajoče podobe, ki perpetuirajo neenaka socialna,
medosebna ipd. razmerja
– primerjalna analiza diskurzov oz. metoda soočenja uradne, »zdra-
vorazumske«, verzije družbene realnosti, socialnih in političnih raz-
merij, zgodovine in konceptualnih kategorij z alternativnimi pogledi
na družbo, politično kulturo itn.
– analiza delovanja institucij, ki imajo vlogo regulatorja
– primerjalna analiza temeljnih konceptov ospoljenja in seksualizacije
– segmentacija skupin otrok in mladoletnih glede na starost in po-
govori z njimi v fokusnih skupinah, nadaljna segmentacija otrok gle-
de na spol, etnično pripadnost demografsko-kulturno okolje, razred/
sloj, telesne sposobnosti in državljanski status oz. manko le-tega
– analiza izbranih primerov dobre in slabe prakse
– opazovanje z udeležbo v situacijah s pedagoškim kadrom
– biografska metoda: analiza avtobiografskih zgodb.
Izbrane metode predstavljajo multidisciplinarni nabor, povezan s teoret-
skimi in metodološkimi tokovi feministične teorije in študije spolov, socio-
logije, antropologije in filozofije (etika). Hkrati omogočajo refleksijo lastne
epistemologije in dejavnikov, ki vplivajo na pridobivanje vednosti. V nasle-
razlage, ki reciklirajo »značilnosti« spolov, in ne dopusti kompleksnejših
analiz ženskosti in moškosti (Walkerdine, 1989). Zato jih je treba ustre-
zno dopolniti s koncepti oz. metodami, ki omogočajo subtilnejše analize.
Meniva, da je interdisciplinarna zastavitev adekvatna, kar pomeni pre-
čenje več teoretskih in znanstvenoraziskovalnih polj in črpanje iz tistih to-
kov in pristopov, ki omogočajo osvetlitev in zamejitev obravnavane proble-
matike ter razvijanje primerne metodologije, ki vključuje naslednje kvali-
tativne metode:
– hermenevtična analiza skritih pomenov in sporočil
– lingvistična analiza besed / terminologije s »kontroverznimi« pomeni
– semantična analiza randomiziranega nabora komercialnih komuni-
kacijskih in drugih sporočil v medijih
– kritična analiza diskurza, ki prispeva k ugotovitvi, katera sporočila,
vrednote, ideje, informacije so vzete kot samoumevne, in ki omogoča
razmislek o dominantnih govorih o seksualnosti in nasilju ter kritič-
no analizo njihovih ideoloških ozadij
– kritična analiza, povezana s teorijo ideologije, s katero je mogo-
če identificirati vladajoče podobe, ki perpetuirajo neenaka socialna,
medosebna ipd. razmerja
– primerjalna analiza diskurzov oz. metoda soočenja uradne, »zdra-
vorazumske«, verzije družbene realnosti, socialnih in političnih raz-
merij, zgodovine in konceptualnih kategorij z alternativnimi pogledi
na družbo, politično kulturo itn.
– analiza delovanja institucij, ki imajo vlogo regulatorja
– primerjalna analiza temeljnih konceptov ospoljenja in seksualizacije
– segmentacija skupin otrok in mladoletnih glede na starost in po-
govori z njimi v fokusnih skupinah, nadaljna segmentacija otrok gle-
de na spol, etnično pripadnost demografsko-kulturno okolje, razred/
sloj, telesne sposobnosti in državljanski status oz. manko le-tega
– analiza izbranih primerov dobre in slabe prakse
– opazovanje z udeležbo v situacijah s pedagoškim kadrom
– biografska metoda: analiza avtobiografskih zgodb.
Izbrane metode predstavljajo multidisciplinarni nabor, povezan s teoret-
skimi in metodološkimi tokovi feministične teorije in študije spolov, socio-
logije, antropologije in filozofije (etika). Hkrati omogočajo refleksijo lastne
epistemologije in dejavnikov, ki vplivajo na pridobivanje vednosti. V nasle-
