Page 47 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 47
Metodologija z etiko
Še preden pa predstaviva interdisciplinarne kvalitativne metodološke
pristope, primerne za obravnavano področje, naj nanizava delovne hipote-
ze, ki so prav tako sestavni del platforme za kompleksno znanstveno preu-
čevanje problematike konstrukcij spolov, spolnosti in nasilja v novih medi-
jih in sposobnosti za odzivnost na šolskem polju. V pričujoči študiji te hi-
poteze deloma tudi dokazujeva.
Metodološko orientirane in vsebinske hipoteze
Izhodiščno postavljava dve medsebojno povezani in metodološko ori-
entirani hipotezi. Prva pravi, kot delno nakazujeva že zgoraj, da je pri obli-
kovanju analitičnih kategorij in zastavljanju vprašanj treba upoštevati tudi
povezavo med metodami in epistemološko orientacijo raziskovalca ali raz-
iskovalke, kar je blizu t. i. umeščeni vednosti feministične epistemologije.
Druga pa jo dopolnjuje s tem, da predpostavlja, da gre tu iskati tudi razloge
za domnevno metodološko enostranskost oziroma nekompleksnost neka-
terih raziskav tega področja; slednje sva prav tako omenili že predhodno,
ko sva se opredeljevali do kategoričnega spolnega binarizma v raziskovanju.
Glede vsebinskih hipotez je najina tematizacija zelo obsežna, saj vključu-
jeva, denimo, tako sodobne konceptualizacije novih medijev kot aplikativ-
no problematiko regulacije. Trditve zastavljava v preverjanje takole:
– Novi mediji imajo danes bistveno vlogo pri seksualizaciji in ospolje-
nju otrok in mladostnikov ter njihovem odnosu do nasilja, predvsem
nasilne spolnosti.
– Izdelki in storitve ter možnosti rabe informacijsko-komunikacij-
skih tehnologij (objektna dimenzija novih medijev) aktivno sodeluje-
jo pri vzdrževanju sistemskega nasilja in dominantnih norm ter nor-
malizirajočih modelov spolnih vlog.
– »Tehnološka revolucija« današnjega časa ne omogoča sama po sebi
radikalne rekonstrukcije in restrukturacije posameznika/-ce, eduka-
cije in družbe v celoti.
– S spreminjanjem medijskega prostora in javne sfere se dogajajo tudi
druge družbene in kulturne spremembe, ki imajo vlogo v reciklira-
nju diskriminatornih razmerij med spoloma, družbenimi razredi/slo-
ji, etnijami ipd.
– Zdravorazumske predpostavke in v javnem mnenju uveljavljeni
predsodki pogosto onemogočajo kritično vrednotenje pojmov in na-
činov pedagoškega dela ter realistično dojemanje fenomenov novome-
dijskih kultur.
Še preden pa predstaviva interdisciplinarne kvalitativne metodološke
pristope, primerne za obravnavano področje, naj nanizava delovne hipote-
ze, ki so prav tako sestavni del platforme za kompleksno znanstveno preu-
čevanje problematike konstrukcij spolov, spolnosti in nasilja v novih medi-
jih in sposobnosti za odzivnost na šolskem polju. V pričujoči študiji te hi-
poteze deloma tudi dokazujeva.
Metodološko orientirane in vsebinske hipoteze
Izhodiščno postavljava dve medsebojno povezani in metodološko ori-
entirani hipotezi. Prva pravi, kot delno nakazujeva že zgoraj, da je pri obli-
kovanju analitičnih kategorij in zastavljanju vprašanj treba upoštevati tudi
povezavo med metodami in epistemološko orientacijo raziskovalca ali raz-
iskovalke, kar je blizu t. i. umeščeni vednosti feministične epistemologije.
Druga pa jo dopolnjuje s tem, da predpostavlja, da gre tu iskati tudi razloge
za domnevno metodološko enostranskost oziroma nekompleksnost neka-
terih raziskav tega področja; slednje sva prav tako omenili že predhodno,
ko sva se opredeljevali do kategoričnega spolnega binarizma v raziskovanju.
Glede vsebinskih hipotez je najina tematizacija zelo obsežna, saj vključu-
jeva, denimo, tako sodobne konceptualizacije novih medijev kot aplikativ-
no problematiko regulacije. Trditve zastavljava v preverjanje takole:
– Novi mediji imajo danes bistveno vlogo pri seksualizaciji in ospolje-
nju otrok in mladostnikov ter njihovem odnosu do nasilja, predvsem
nasilne spolnosti.
– Izdelki in storitve ter možnosti rabe informacijsko-komunikacij-
skih tehnologij (objektna dimenzija novih medijev) aktivno sodeluje-
jo pri vzdrževanju sistemskega nasilja in dominantnih norm ter nor-
malizirajočih modelov spolnih vlog.
– »Tehnološka revolucija« današnjega časa ne omogoča sama po sebi
radikalne rekonstrukcije in restrukturacije posameznika/-ce, eduka-
cije in družbe v celoti.
– S spreminjanjem medijskega prostora in javne sfere se dogajajo tudi
druge družbene in kulturne spremembe, ki imajo vlogo v reciklira-
nju diskriminatornih razmerij med spoloma, družbenimi razredi/slo-
ji, etnijami ipd.
– Zdravorazumske predpostavke in v javnem mnenju uveljavljeni
predsodki pogosto onemogočajo kritično vrednotenje pojmov in na-
činov pedagoškega dela ter realistično dojemanje fenomenov novome-
dijskih kultur.
