Page 45 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 45
odologija
z etiko
Predhodno analizirana spoznavna provenienca ne more biti ločena od
metodoloških preferenc, etična razsežnost, ki jo na tem mestu vklju-
čujeva, pa je vpisana kot odgovornost raziskovalke in raziskovalca že v sa-
mem dejanju pozicioniranja v družbeno strukturo (na mesto, ki ga opre-
delita kot izhodišče vsakdanjega/znanstvenega/teoretskega vpogleda), in
(samo)umestitve v mrežo vednosti, ki jima omogoča dotok iz virov, kom-
pleksov znanj in metod, ki so se oblikovali v raznolikih razumevanjih sve-
ta, zlasti na področjih družboslovja in humanistike.
V pričujočem tekstu izgrajujeva polje znanja/vednosti tako, da upora-
bljava konceptualni pristop, kot se je uveljavil v okviru različnih znanstve-
nih ved in disciplin (prim. Beasley, 2005: 3), in je torej heterogen. Obe-
nem iz najine predhodne argumentacije sledi, da je v razlagi in metodolo-
ški aplikaciji konceptov (v kategorije) pomembno upoštevati lokalno oko-
lje t. i. postranzicijske družbe in – prav tako glede na že konstatirano, tudi
lastno lociranost v njem. Spoznavajoči subjekt je v skladu z opisanimi femi-
nističnimi epistemološkimi temelji na ta ali oni način, ki se izkazuje v sa-
mem tekstu ali »tekstu«, tekočem, neprekinjenem diskurzu, ki se dogaja v
okviru lastnega izkustvenega sveta, strukturno multiplo opredeljen, »na-
rejen« v intersekciji različnih strukturnih položajev. Hkrati ta subjektivi-
teta, bolje instanca subjektiviranja nikoli ni fiksna niti na ravni umeščanja
v mreži vednosti niti glede položaja v družbeni strukturi, saj tako napredo-
vanje v interpretacijah fenomenov kot analiza lastnega položaja, locirano-
sti vodi k novim pozicijam in s tem novim pogledom. Tudi to je značilnost,
z etiko
Predhodno analizirana spoznavna provenienca ne more biti ločena od
metodoloških preferenc, etična razsežnost, ki jo na tem mestu vklju-
čujeva, pa je vpisana kot odgovornost raziskovalke in raziskovalca že v sa-
mem dejanju pozicioniranja v družbeno strukturo (na mesto, ki ga opre-
delita kot izhodišče vsakdanjega/znanstvenega/teoretskega vpogleda), in
(samo)umestitve v mrežo vednosti, ki jima omogoča dotok iz virov, kom-
pleksov znanj in metod, ki so se oblikovali v raznolikih razumevanjih sve-
ta, zlasti na področjih družboslovja in humanistike.
V pričujočem tekstu izgrajujeva polje znanja/vednosti tako, da upora-
bljava konceptualni pristop, kot se je uveljavil v okviru različnih znanstve-
nih ved in disciplin (prim. Beasley, 2005: 3), in je torej heterogen. Obe-
nem iz najine predhodne argumentacije sledi, da je v razlagi in metodolo-
ški aplikaciji konceptov (v kategorije) pomembno upoštevati lokalno oko-
lje t. i. postranzicijske družbe in – prav tako glede na že konstatirano, tudi
lastno lociranost v njem. Spoznavajoči subjekt je v skladu z opisanimi femi-
nističnimi epistemološkimi temelji na ta ali oni način, ki se izkazuje v sa-
mem tekstu ali »tekstu«, tekočem, neprekinjenem diskurzu, ki se dogaja v
okviru lastnega izkustvenega sveta, strukturno multiplo opredeljen, »na-
rejen« v intersekciji različnih strukturnih položajev. Hkrati ta subjektivi-
teta, bolje instanca subjektiviranja nikoli ni fiksna niti na ravni umeščanja
v mreži vednosti niti glede položaja v družbeni strukturi, saj tako napredo-
vanje v interpretacijah fenomenov kot analiza lastnega položaja, locirano-
sti vodi k novim pozicijam in s tem novim pogledom. Tudi to je značilnost,
