Page 43 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 43
Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ...
ana, 2007: 57), nisva pa tematizirali alternativ v smislu rekonstrucijskih
projektov in v tem smislu puščava polje odprto za nadaljnje intervencije.
Analiza nevednosti bo poleg analize splošnih pogojev epistemske umešče-
nosti, epistemskih virov, ki so različno razporejeni po družbenih lokaci-
jah, stukturnih kontekstov, ki organizirajo in reproducirajo zatiranje, mo-
rala vključiti, kot piše L. Alcoff (v Sullivan in Tuana, 2007: 57), tudi po-
trebo, da se epistemologija zave svoje lokacije v ekonomskem sistemu in je
do nje kritična.
Vrednotenja epistemologije
Nujna multipla želja feministične epistemologije, o kateri govori D. Ha-
raway (1999: 299), tj. kako združiti opis radikalne zgodovinske kontingen-
ce za vse trditve o vednosti z ne-nesmiselno zavezo zvestim opisom »prave-
ga« sveta, ostaja in je še vedno lahko vodilo razmisleka feministične episte-
mologije in njenega vrednotenja. Čeprav je od izida dela Opice, kiborgi in
ženske, ki je temeljnega pomena za feministično teorijo in feministično epi-
stemologijo, minilo že skoraj dvajset let (Haraway 1999, v originalu je knji-
ga izšla 1991) in se je vmes zagotovo zvrstilo veliko prizadevanj spopasti se
s to »nujno, multiplo željo«, kakor tudi utemeljenih in neutemeljenih kri-
tik, ostaja ta želja aktualna.
Očitki feministični epistemologiji (ki ni, ponoviva, monolitna skupin-
ska perspektiva), kot so politična korektnost, relativizem, zavračanje objek-
tivnosti ali možnosti ustreznega opisa sveta, so bili že večkrat obdelani in
tudi zavrnjeni, a v razpravah nenaklonjenih kritikov še vedno pogosto
vzniknejo kot enačenje feministične epistemologije zgolj in samo z iska-
njem in razkrinkavanjem seksizma bodisi pri znanstvenikih bodisi v sami
znanosti (ki ga sicer ni tako težko najti) – to je res poenostavitev misli V.
Woolf (npr. Klein, 1993: 57, ki to misel označi za bojni krik feminističnih
filozofinj znanosti). Gre preprosto za uveljavljanje izhodišča, da »politič-
ni in družbeni interesi niso ‚dodatki‘ sicer transcendentalni znanosti, ki
je notranje indiferentna do človeške družbe; znanstvena prepričanja, pra-
kse, institucije, zgodovine in problematika so in so vedno bili konstituirani
skozi sodobne politične in družbene projekte« (Harding, 1991: 145). Ali
(še preprosteje): pogosto že sama vključitev perspektive življenja žensk (to
besedno zvezo uporablja S. Harding) naredi nenavadno to, kar se je dotlej
zdelo znano in samoumevno (Harding, 1991: 150).41
41 S. Harding je zasnovala koncept stroge objektivnosti (strong objectivity) kot izhajanje iz
življenja žensk (Harding, 1991: 150). Potem pa je razširila ta pojem na izhajanje iz življenja »dru-
gih«, ki zasedajo neprivilegirane družbene lokacije. Ob tej spremembi je treba omeniti, da S.
Harding sedaj pravi, da doseženo stališče ni omejeno na tiste, ki zasedajo družbeno neprivilegi-
rane lokacije, ampak ga lahko dosežejo tudi tisti/tiste raziskovalke/-ci, ki so pozorni do življenja
ana, 2007: 57), nisva pa tematizirali alternativ v smislu rekonstrucijskih
projektov in v tem smislu puščava polje odprto za nadaljnje intervencije.
Analiza nevednosti bo poleg analize splošnih pogojev epistemske umešče-
nosti, epistemskih virov, ki so različno razporejeni po družbenih lokaci-
jah, stukturnih kontekstov, ki organizirajo in reproducirajo zatiranje, mo-
rala vključiti, kot piše L. Alcoff (v Sullivan in Tuana, 2007: 57), tudi po-
trebo, da se epistemologija zave svoje lokacije v ekonomskem sistemu in je
do nje kritična.
Vrednotenja epistemologije
Nujna multipla želja feministične epistemologije, o kateri govori D. Ha-
raway (1999: 299), tj. kako združiti opis radikalne zgodovinske kontingen-
ce za vse trditve o vednosti z ne-nesmiselno zavezo zvestim opisom »prave-
ga« sveta, ostaja in je še vedno lahko vodilo razmisleka feministične episte-
mologije in njenega vrednotenja. Čeprav je od izida dela Opice, kiborgi in
ženske, ki je temeljnega pomena za feministično teorijo in feministično epi-
stemologijo, minilo že skoraj dvajset let (Haraway 1999, v originalu je knji-
ga izšla 1991) in se je vmes zagotovo zvrstilo veliko prizadevanj spopasti se
s to »nujno, multiplo željo«, kakor tudi utemeljenih in neutemeljenih kri-
tik, ostaja ta želja aktualna.
Očitki feministični epistemologiji (ki ni, ponoviva, monolitna skupin-
ska perspektiva), kot so politična korektnost, relativizem, zavračanje objek-
tivnosti ali možnosti ustreznega opisa sveta, so bili že večkrat obdelani in
tudi zavrnjeni, a v razpravah nenaklonjenih kritikov še vedno pogosto
vzniknejo kot enačenje feministične epistemologije zgolj in samo z iska-
njem in razkrinkavanjem seksizma bodisi pri znanstvenikih bodisi v sami
znanosti (ki ga sicer ni tako težko najti) – to je res poenostavitev misli V.
Woolf (npr. Klein, 1993: 57, ki to misel označi za bojni krik feminističnih
filozofinj znanosti). Gre preprosto za uveljavljanje izhodišča, da »politič-
ni in družbeni interesi niso ‚dodatki‘ sicer transcendentalni znanosti, ki
je notranje indiferentna do človeške družbe; znanstvena prepričanja, pra-
kse, institucije, zgodovine in problematika so in so vedno bili konstituirani
skozi sodobne politične in družbene projekte« (Harding, 1991: 145). Ali
(še preprosteje): pogosto že sama vključitev perspektive življenja žensk (to
besedno zvezo uporablja S. Harding) naredi nenavadno to, kar se je dotlej
zdelo znano in samoumevno (Harding, 1991: 150).41
41 S. Harding je zasnovala koncept stroge objektivnosti (strong objectivity) kot izhajanje iz
življenja žensk (Harding, 1991: 150). Potem pa je razširila ta pojem na izhajanje iz življenja »dru-
gih«, ki zasedajo neprivilegirane družbene lokacije. Ob tej spremembi je treba omeniti, da S.
Harding sedaj pravi, da doseženo stališče ni omejeno na tiste, ki zasedajo družbeno neprivilegi-
rane lokacije, ampak ga lahko dosežejo tudi tisti/tiste raziskovalke/-ci, ki so pozorni do življenja
