Page 33 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 33
Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ...
Tule je bil sicer napravljen ovinek okoli problematike razlike med
posameznikom/-ico in skupino kot enoto analize ter problematičnega raz-
merja feminizma do žensk na splošno. Omeniti je treba, da so feminizem
pod plaščem dobronamernega univerzalizma že razkrinkali kot obliko za-
hodnega kulturnega imperializma, ki poskuša zajeti vse ženske v določen
niz zahodnih vrednot in kategorij.23 Prav izzivi tovrstnemu feminističnemu
univerzalizmu predstavljajo pomembno kontradikcijo v feministični poli-
tiki. Vseeno pa obstaja kritična razlika med omejenimi generalizacijami o
družbenem obstoju žensk (ki temelji na specifičnih zgodovinah, izkušnjah,
kulturah, lokalnostih in razmerjih) in univerzalnimi generalizacijami o
»ženskah« (ki temeljijo na predhodni teoriji) (Ramazanoğlu, 2002: 6).
Kar pa zadeva podmeno, da vse ženske mislijo enako, da je feministično
enako žensko (oboje pogosto v skladu s seksističnimi stereotipi) in da ob-
staja neka ženska kognicija – zaradi kar neverjetne vztrajnosti tega enače-
nja in poenostavljanja je tu nemara treba vseeno ponoviti, da to ni izhodi-
šče feministične epistemologije, kot jo razumeva tukaj. Preseči je treba ena-
čenje ženskega in feminističnega ter dojemanje feminizma kot domnev-
no združujočega dejavnika vseh žensk. To stališče dosežemo in se z njim
ne rodimo (kar predpostavlja tudi kritičen razmislek o izkušnjah in pove-
zavah s širšimi družbenimi in političnimi strukturami). Zahteva po druž-
beni marginalizaciji, ki prinese epistemske privilegije, pa je lahko po drugi
strani odvisna tudi koncepta identitete, ki ga je treba utemeljiti v skupnosti
izkustva marginaliziranih skupin. Vendar pa nimamo »osebnega dosto-
pa« do doživetih diskurzivnih strategij (Haraway, 1997: 198). Hkrati pa je
to še posebej pomemben uvid, s katerim lahko »dopolnimo« razmišljanje
o teoriji stališč: če trdimo, da predstavljajo življenja žensk boljšo izhodišč-
no točko za razmislek o spolnih sistemih, to ni isto, kot če bi trdili, da so
njihova lastna življenja taka najboljša izhodiščna točka (Harding, nav. po
Stoetzler in Yuval-Davis, 2002: 319).
Z drugimi besedami, gre za »gledanje od spodaj«, »z obrobij«, »iz glo-
bin«. Obstaja dober razlog, pravi D. Haraway, da menimo, da je pogled
boljši s spodnjega dela bleščečih prostorov oblastnikov. A gledanja od spo-
daj se ni lahko naučiti, obstaja nevarnost romantiziranja in prisvajanja po-
gleda manj vplivnih. Stališča podvrženih niso »nedolžne« pozicije, prefe-
renco dobijo zato, ker je načeloma najmanj verjetno, da bodo dopustila za-
nikanje kritičnega in interpretativnega jedra vse vednosti. Ta stališča so al-
23 Temeljno delo, ki problematizira »feministični univerzalizem«, je nemara Under Western
Eyes. Feminist Scholarship and Colonial Discourses Ch. T. Mohanty iz leta 1986, ki je izpostavilo
diskurzivno konstrukcijo »ženske Tretjega sveta« kot hegemono entiteto.
Tule je bil sicer napravljen ovinek okoli problematike razlike med
posameznikom/-ico in skupino kot enoto analize ter problematičnega raz-
merja feminizma do žensk na splošno. Omeniti je treba, da so feminizem
pod plaščem dobronamernega univerzalizma že razkrinkali kot obliko za-
hodnega kulturnega imperializma, ki poskuša zajeti vse ženske v določen
niz zahodnih vrednot in kategorij.23 Prav izzivi tovrstnemu feminističnemu
univerzalizmu predstavljajo pomembno kontradikcijo v feministični poli-
tiki. Vseeno pa obstaja kritična razlika med omejenimi generalizacijami o
družbenem obstoju žensk (ki temelji na specifičnih zgodovinah, izkušnjah,
kulturah, lokalnostih in razmerjih) in univerzalnimi generalizacijami o
»ženskah« (ki temeljijo na predhodni teoriji) (Ramazanoğlu, 2002: 6).
Kar pa zadeva podmeno, da vse ženske mislijo enako, da je feministično
enako žensko (oboje pogosto v skladu s seksističnimi stereotipi) in da ob-
staja neka ženska kognicija – zaradi kar neverjetne vztrajnosti tega enače-
nja in poenostavljanja je tu nemara treba vseeno ponoviti, da to ni izhodi-
šče feministične epistemologije, kot jo razumeva tukaj. Preseči je treba ena-
čenje ženskega in feminističnega ter dojemanje feminizma kot domnev-
no združujočega dejavnika vseh žensk. To stališče dosežemo in se z njim
ne rodimo (kar predpostavlja tudi kritičen razmislek o izkušnjah in pove-
zavah s širšimi družbenimi in političnimi strukturami). Zahteva po druž-
beni marginalizaciji, ki prinese epistemske privilegije, pa je lahko po drugi
strani odvisna tudi koncepta identitete, ki ga je treba utemeljiti v skupnosti
izkustva marginaliziranih skupin. Vendar pa nimamo »osebnega dosto-
pa« do doživetih diskurzivnih strategij (Haraway, 1997: 198). Hkrati pa je
to še posebej pomemben uvid, s katerim lahko »dopolnimo« razmišljanje
o teoriji stališč: če trdimo, da predstavljajo življenja žensk boljšo izhodišč-
no točko za razmislek o spolnih sistemih, to ni isto, kot če bi trdili, da so
njihova lastna življenja taka najboljša izhodiščna točka (Harding, nav. po
Stoetzler in Yuval-Davis, 2002: 319).
Z drugimi besedami, gre za »gledanje od spodaj«, »z obrobij«, »iz glo-
bin«. Obstaja dober razlog, pravi D. Haraway, da menimo, da je pogled
boljši s spodnjega dela bleščečih prostorov oblastnikov. A gledanja od spo-
daj se ni lahko naučiti, obstaja nevarnost romantiziranja in prisvajanja po-
gleda manj vplivnih. Stališča podvrženih niso »nedolžne« pozicije, prefe-
renco dobijo zato, ker je načeloma najmanj verjetno, da bodo dopustila za-
nikanje kritičnega in interpretativnega jedra vse vednosti. Ta stališča so al-
23 Temeljno delo, ki problematizira »feministični univerzalizem«, je nemara Under Western
Eyes. Feminist Scholarship and Colonial Discourses Ch. T. Mohanty iz leta 1986, ki je izpostavilo
diskurzivno konstrukcijo »ženske Tretjega sveta« kot hegemono entiteto.
