Page 28 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 28
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
rij je uspešno redil primate v službi primerjalne psihologije, ki je »merila
opičji razum in čustva v službi liberalnih reform v socialnih službah, šol-
stvu, psihiatriji in družinskem življenju« (Haraway, 1996: 138). D. Hara-
way je pokazala, kako zelo so bile interpretacije v raziskavah vedenja pri-
matov ospoljene in kako so odražale umeščenost raziskovalca vsaj toliko
kot dejansko dinamiko tistega, kar je raziskoval, torej primatskih družbe-
nih skupin. Opisi poskusov H. Harlowa na rezusih, v katerih je preučeval
psihološke posledice odsotnosti materinskega stika, so tako in drugače bo-
leče branje. Mladičke je ločil od pravih mater in jim dal različne nadome-
stne matere – brez glave, z eno dojko, hladne, tople, take s katapultom, ki
so metale mladička proč od sebe, ipd. Ta raziskava znanstvene materin-
skosti se je naslavljala na socialne probleme človeškega materinstva v kon-
tekstu zahodnih ekonomskih in spolnih ureditev po drugi svetovni vojni
(Haraway, 1996).
Znanstveni pogledi in raziskave/eksperimentalno delo z opicami po D.
Haraway razkriva povedne zgodbe o silah in motivaciji pridobivanja ve-
dnosti na Zahodu. Sadizem in mizoginijo lahko opazimo šele, ko začnemo
prebirati eksperimentalna poročila, načine zbijanja šal in oblikovanja dis-
kurzivnih praks, na katerih temelji celoten eksperimentalni postopek (Ba-
hovec, 2007: 37–38; Haraway, 1996: 137, in nasl.):
Metoda17 znanosti torej ne more biti ne nevtralna ne objektivna; pogled znan-
stvenika je vedno že zainteresiran in fantazmatsko posredovan pogled. To je po-
gled od zgoraj […] ne pa pogled s strani ali iz druge perspektive, ki bi omogočal
konstitucijo nekega drugega objekta znanosti in neke resnice, ne da bi vodil v re-
lativizem po meri gesla anything goes (Bahovec, 2007: 38).
Totalizaciji je treba zoperstaviti nekaj drugega: »Vsa vednost nosi odtise
skupnosti, ki jo producirajo.« (Hesse-Biber in Yaiser, 2004: 45.) Ali: Every
fact has a factor (Hubbard, 1998: 5). Ali: »Naj podatki govorijo sami zase,
pravijo ti znanstveniki. Težava s tem seveda je, da podatki nikoli ne govori-
jo sami zase.« (Fox Keller, nav. po Lenzo, 1995.)18
Izhodišče, da spol vpliva na pojmovanja vednosti, spoznavajoči subjekt
in spoznavajoče oziroma raziskovalne prakse oziroma da nam pogled z do-
17 Metodo gre tu najbrž razumeti tudi v širšem smislu, ne le kot tehniko zbiranja podatkov. –
Spotoma lahko omeniva še, da raba tu niha, metode se pogosto zamenjujejo z metodologijo, torej
teorijo in analizo poteka raziskave (prim. tudi Schensul, v Given, 2008: 516).
18 D. Haraway pravi, da dejstva ( facts) pogosto razumejo kot izvirna, nereduktibilna vozlišča, iz
katerih lahko konstruiramo zanesljivo razumevanje sveta. Skoraj naravno je zoperstavljati facts
in fiction, čeprav so podobnosti med obema v zahodni kulturi in jeziku precejšnje (Haraway,
1989: 3–4).
rij je uspešno redil primate v službi primerjalne psihologije, ki je »merila
opičji razum in čustva v službi liberalnih reform v socialnih službah, šol-
stvu, psihiatriji in družinskem življenju« (Haraway, 1996: 138). D. Hara-
way je pokazala, kako zelo so bile interpretacije v raziskavah vedenja pri-
matov ospoljene in kako so odražale umeščenost raziskovalca vsaj toliko
kot dejansko dinamiko tistega, kar je raziskoval, torej primatskih družbe-
nih skupin. Opisi poskusov H. Harlowa na rezusih, v katerih je preučeval
psihološke posledice odsotnosti materinskega stika, so tako in drugače bo-
leče branje. Mladičke je ločil od pravih mater in jim dal različne nadome-
stne matere – brez glave, z eno dojko, hladne, tople, take s katapultom, ki
so metale mladička proč od sebe, ipd. Ta raziskava znanstvene materin-
skosti se je naslavljala na socialne probleme človeškega materinstva v kon-
tekstu zahodnih ekonomskih in spolnih ureditev po drugi svetovni vojni
(Haraway, 1996).
Znanstveni pogledi in raziskave/eksperimentalno delo z opicami po D.
Haraway razkriva povedne zgodbe o silah in motivaciji pridobivanja ve-
dnosti na Zahodu. Sadizem in mizoginijo lahko opazimo šele, ko začnemo
prebirati eksperimentalna poročila, načine zbijanja šal in oblikovanja dis-
kurzivnih praks, na katerih temelji celoten eksperimentalni postopek (Ba-
hovec, 2007: 37–38; Haraway, 1996: 137, in nasl.):
Metoda17 znanosti torej ne more biti ne nevtralna ne objektivna; pogled znan-
stvenika je vedno že zainteresiran in fantazmatsko posredovan pogled. To je po-
gled od zgoraj […] ne pa pogled s strani ali iz druge perspektive, ki bi omogočal
konstitucijo nekega drugega objekta znanosti in neke resnice, ne da bi vodil v re-
lativizem po meri gesla anything goes (Bahovec, 2007: 38).
Totalizaciji je treba zoperstaviti nekaj drugega: »Vsa vednost nosi odtise
skupnosti, ki jo producirajo.« (Hesse-Biber in Yaiser, 2004: 45.) Ali: Every
fact has a factor (Hubbard, 1998: 5). Ali: »Naj podatki govorijo sami zase,
pravijo ti znanstveniki. Težava s tem seveda je, da podatki nikoli ne govori-
jo sami zase.« (Fox Keller, nav. po Lenzo, 1995.)18
Izhodišče, da spol vpliva na pojmovanja vednosti, spoznavajoči subjekt
in spoznavajoče oziroma raziskovalne prakse oziroma da nam pogled z do-
17 Metodo gre tu najbrž razumeti tudi v širšem smislu, ne le kot tehniko zbiranja podatkov. –
Spotoma lahko omeniva še, da raba tu niha, metode se pogosto zamenjujejo z metodologijo, torej
teorijo in analizo poteka raziskave (prim. tudi Schensul, v Given, 2008: 516).
18 D. Haraway pravi, da dejstva ( facts) pogosto razumejo kot izvirna, nereduktibilna vozlišča, iz
katerih lahko konstruiramo zanesljivo razumevanje sveta. Skoraj naravno je zoperstavljati facts
in fiction, čeprav so podobnosti med obema v zahodni kulturi in jeziku precejšnje (Haraway,
1989: 3–4).
