Page 30 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 30
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
riziran ventrilokvist za objektivni svet, tu ni njegovih mnenj, predsodkov,
ki bi izvirali iz njegovega utelešenja. In tako ima izredno moč, da vzposta-
vlja dejstva.
Skromnim ženskam pa je po drugi strani odvzeta epistemološka dejav-
nost (agency) in so nevidne za druge. Ta vrsta nevidnosti – izvirajoča iz te-
lesa –, ki so jo ženske ohranile, povzroča zdrs v to, da so dojete kot »su-
bjektivne«, da torej poročajo samo o sebi, imajo predsodke, niso objektiv-
ne. Epistemološka dejavnost (agency) gospodov (sic!) vključuje posebno vr-
sto transparentnosti. Rasno, spolno in razredno zaznamovane osebe mora-
jo storiti še marsikaj, da bodo postale podobno transparentne, da bodo ve-
ljale za objektivne, skromne pričevalke sveta, in ne svojega »predsodka«
ali »posebnega interesa«. Biti objekt pogleda, ne pa »skromen«, samo-
neviden vir videnja, pomeni, da ti je odvzeta dejavnost (agency) (Haraway,
1997: 32). Ta uvid – ki ga D. Haraway kasneje razdela v doktrino t. i. teh-
noznanosti (prim. Haraway, 1997, Haraway, 1998: 155, in nasl.),22 refor-
mulira pa tudi pričevanje, ki poslej pomeni omejeno prakso – lahko šte-
jemo za pomemben prispevek k razgradnji nekaterih okorelih konceptov
(kot je denimo objektivnost).
Spolzki drog uporabne doktrine objektivnosti
Ker so vprašanja »resnice« in »znanstvene veljavnosti« tu osrednje-
ga pomena, se je treba dotakniti še nekaterih drugih delčkov v mozaiku
objektivnosti, ki odločilno obeležuje t. i. zahodno znanost, hkrati pa je to
tudi pomembno feministično vprašanje.
Feministično preučevanje pojma objektivnosti je morda najpomemb-
nejši primer tega, kako so se feministke spopadle z izzivom spraviti svo-
je družbene opise znanstvene prakse z normativno nalogo prizadevati si
za boljšo znanost. D. Haraway (1999: 294) pravi, da »so uradne ideolo-
gije o objektivnosti in znanstveni metodi še posebej slabi vodniki po tem,
kako znanstvena vednost dejansko nastaja. Tako kot to velja za vse nas, ve-
lja tudi za znanstvenike, da je med tem, kar verjamejo ali pravijo, da verja-
mejo, in tem, kar zares počnejo, zelo malo ujemanja.« Feministična filozo-
fija, ki posveča pozornost prevladovanju spolnega predsodka v dejanskih
znanstvenih praksah, je uvidela, da nam je poziv k nekoč prevladujočemu
idealu znanstvene objektivnosti kot vrednostne nevtralnosti le malo v po-
moč, če hočemo razumeti, kako naše znanstvene prakse dejansko funkci-
22 Bistvene značilnosti feministične tehnoznanosti so denimo: demokracija, t. i. stroga objek-
tivnost, ki je zavezana procesom človeške enakosti, sestavljena iz samokritičnih vednostnih pro-
jektov (Haraway, 1997; Haraway, 1998: 156).
riziran ventrilokvist za objektivni svet, tu ni njegovih mnenj, predsodkov,
ki bi izvirali iz njegovega utelešenja. In tako ima izredno moč, da vzposta-
vlja dejstva.
Skromnim ženskam pa je po drugi strani odvzeta epistemološka dejav-
nost (agency) in so nevidne za druge. Ta vrsta nevidnosti – izvirajoča iz te-
lesa –, ki so jo ženske ohranile, povzroča zdrs v to, da so dojete kot »su-
bjektivne«, da torej poročajo samo o sebi, imajo predsodke, niso objektiv-
ne. Epistemološka dejavnost (agency) gospodov (sic!) vključuje posebno vr-
sto transparentnosti. Rasno, spolno in razredno zaznamovane osebe mora-
jo storiti še marsikaj, da bodo postale podobno transparentne, da bodo ve-
ljale za objektivne, skromne pričevalke sveta, in ne svojega »predsodka«
ali »posebnega interesa«. Biti objekt pogleda, ne pa »skromen«, samo-
neviden vir videnja, pomeni, da ti je odvzeta dejavnost (agency) (Haraway,
1997: 32). Ta uvid – ki ga D. Haraway kasneje razdela v doktrino t. i. teh-
noznanosti (prim. Haraway, 1997, Haraway, 1998: 155, in nasl.),22 refor-
mulira pa tudi pričevanje, ki poslej pomeni omejeno prakso – lahko šte-
jemo za pomemben prispevek k razgradnji nekaterih okorelih konceptov
(kot je denimo objektivnost).
Spolzki drog uporabne doktrine objektivnosti
Ker so vprašanja »resnice« in »znanstvene veljavnosti« tu osrednje-
ga pomena, se je treba dotakniti še nekaterih drugih delčkov v mozaiku
objektivnosti, ki odločilno obeležuje t. i. zahodno znanost, hkrati pa je to
tudi pomembno feministično vprašanje.
Feministično preučevanje pojma objektivnosti je morda najpomemb-
nejši primer tega, kako so se feministke spopadle z izzivom spraviti svo-
je družbene opise znanstvene prakse z normativno nalogo prizadevati si
za boljšo znanost. D. Haraway (1999: 294) pravi, da »so uradne ideolo-
gije o objektivnosti in znanstveni metodi še posebej slabi vodniki po tem,
kako znanstvena vednost dejansko nastaja. Tako kot to velja za vse nas, ve-
lja tudi za znanstvenike, da je med tem, kar verjamejo ali pravijo, da verja-
mejo, in tem, kar zares počnejo, zelo malo ujemanja.« Feministična filozo-
fija, ki posveča pozornost prevladovanju spolnega predsodka v dejanskih
znanstvenih praksah, je uvidela, da nam je poziv k nekoč prevladujočemu
idealu znanstvene objektivnosti kot vrednostne nevtralnosti le malo v po-
moč, če hočemo razumeti, kako naše znanstvene prakse dejansko funkci-
22 Bistvene značilnosti feministične tehnoznanosti so denimo: demokracija, t. i. stroga objek-
tivnost, ki je zavezana procesom človeške enakosti, sestavljena iz samokritičnih vednostnih pro-
jektov (Haraway, 1997; Haraway, 1998: 156).
