Page 27 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 27
Na poti k transformacijam nekaterih temeljnih epistemoloških pojmov ...
1988: 6, in nasl.): se Sonce vrti okoli Zemlje ali nasprotno? Kar je danes sa-
moumevno, pred nekaj sto leti ni bilo.14
Z drugimi besedami, feministke ne pravijo, da je treba vse vrzeli v znan-
stvenem razmišljanju napolniti s sociopolitičnimi kavzalnimi razlagami,
ampak da je obstaja možnost, da so sociopolitične vrednote vplivale na vse-
bino – govorimo o možnostih, ne nujnostih (Anderson).15 Še enkrat: femi-
nistična epistemologinja dopušča politične interese kot relevantno omeji-
tev znanstvenemu razmisleku (Anderson). Ni se mogoče namreč strinja-
ti, da brezinteresno (disinterested) pomeni hkrati tudi »brezlocirano« (di-
slocated), tj. neodgovornost za kompleksne plasti osebne kolektivne zgo-
dovinske umeščenosti v aparate za produkcijo vednosti ali nezavedanje o
tem. Prav tako ne moremo dovoliti, da bi »politično angažirano« pome-
nilo »pristrano« (Haraway, 1997: 277).
Tu se ne moreva podrobno spuščati v pogoje nastajanja/oblikovanja
znanstvene vednosti, a vendarle izpostavljava, da izbire, ki jih je treba opra-
viti v luči znanstvenih ciljev in ki so nujne, če hočemo sploh začeti razisko-
vati, vnaprej omejujejo hipoteze, ki jih raziskujemo (na grobo: kaj razisko-
vati, na katera vprašanja dobiti odgovore, katere postopke izbrati za prido-
bivanje podatkov itn.) (Kourany, v Pinnick et al., 2003: 210; Anderson).
Tu neogibno vstopijo vrednote. Zato je znanost »družbeno vpeta dejav-
nost« in ta vpetost (družbena, kulturna …) vpliva na to, kaj vidimo in kako
to vidimo.16
Znan primer iz zgodovine znanosti, ki si spričo tematike te knjige za-
služi malo večjo pozornost, je eksperimentalna praksa primerjalnega psi-
hologa H. Harlowa. D. Haraway (1996) je podrobno obdelala to prakso iz
časa, ko so bile primatske raziskave nesporne in pomemben vir pridobiva-
nja splošnih (vseh mogočih) vednosti, torej z začetka druge polovice prej-
šnjega stoletja, in znanstveno fantazmatiko Harlowove laboratorijske ma-
tere, s katero so opicam nadomestili biološko mater. Harlowov laborato-
14 Poleg tega: je mogoče, da se take vrste fizika, za katero se podeljujejo Nobelove nagrade (deni-
mo S. Weinbergu za prispevek k teoriji poenotenja šibke jedrske in elektromagnetne interakcije),
podpira zato, ker jo je mogoče uporabiti za neepistemske cilje (npr. razvoj jedrskega orožja), in ne
zato, ker bi bila epistemsko pomembnejša od drugih (Fuller, 2002: 102)?
15 Možno je seveda tudi, da obstajajo področja človeške vednosti, ki so taki »okužbi« bolj
podvržena kot druga. To je zelo provizorična teza, saj bi bilo treba za dokončen odgovor preučiti
vpletenost (kakršnega koli) predsodka v znanstvene koncepte.
16 In tudi, kako to merimo in izmerimo. Dober primer je biološki determinizem oz. dednostne
interpretacije inteligenčnostnega količnika v predpreteklem in preteklem stoletju, kar je pod-
robno obdelal S. J. Gould v svojem delu Za-mera človeka (2000). Gould to označi kot »poglavit-
no zlorabo znanosti v tem [tj. dvajsetem] stoletju« (Gould, 2000: 177).
1988: 6, in nasl.): se Sonce vrti okoli Zemlje ali nasprotno? Kar je danes sa-
moumevno, pred nekaj sto leti ni bilo.14
Z drugimi besedami, feministke ne pravijo, da je treba vse vrzeli v znan-
stvenem razmišljanju napolniti s sociopolitičnimi kavzalnimi razlagami,
ampak da je obstaja možnost, da so sociopolitične vrednote vplivale na vse-
bino – govorimo o možnostih, ne nujnostih (Anderson).15 Še enkrat: femi-
nistična epistemologinja dopušča politične interese kot relevantno omeji-
tev znanstvenemu razmisleku (Anderson). Ni se mogoče namreč strinja-
ti, da brezinteresno (disinterested) pomeni hkrati tudi »brezlocirano« (di-
slocated), tj. neodgovornost za kompleksne plasti osebne kolektivne zgo-
dovinske umeščenosti v aparate za produkcijo vednosti ali nezavedanje o
tem. Prav tako ne moremo dovoliti, da bi »politično angažirano« pome-
nilo »pristrano« (Haraway, 1997: 277).
Tu se ne moreva podrobno spuščati v pogoje nastajanja/oblikovanja
znanstvene vednosti, a vendarle izpostavljava, da izbire, ki jih je treba opra-
viti v luči znanstvenih ciljev in ki so nujne, če hočemo sploh začeti razisko-
vati, vnaprej omejujejo hipoteze, ki jih raziskujemo (na grobo: kaj razisko-
vati, na katera vprašanja dobiti odgovore, katere postopke izbrati za prido-
bivanje podatkov itn.) (Kourany, v Pinnick et al., 2003: 210; Anderson).
Tu neogibno vstopijo vrednote. Zato je znanost »družbeno vpeta dejav-
nost« in ta vpetost (družbena, kulturna …) vpliva na to, kaj vidimo in kako
to vidimo.16
Znan primer iz zgodovine znanosti, ki si spričo tematike te knjige za-
služi malo večjo pozornost, je eksperimentalna praksa primerjalnega psi-
hologa H. Harlowa. D. Haraway (1996) je podrobno obdelala to prakso iz
časa, ko so bile primatske raziskave nesporne in pomemben vir pridobiva-
nja splošnih (vseh mogočih) vednosti, torej z začetka druge polovice prej-
šnjega stoletja, in znanstveno fantazmatiko Harlowove laboratorijske ma-
tere, s katero so opicam nadomestili biološko mater. Harlowov laborato-
14 Poleg tega: je mogoče, da se take vrste fizika, za katero se podeljujejo Nobelove nagrade (deni-
mo S. Weinbergu za prispevek k teoriji poenotenja šibke jedrske in elektromagnetne interakcije),
podpira zato, ker jo je mogoče uporabiti za neepistemske cilje (npr. razvoj jedrskega orožja), in ne
zato, ker bi bila epistemsko pomembnejša od drugih (Fuller, 2002: 102)?
15 Možno je seveda tudi, da obstajajo področja človeške vednosti, ki so taki »okužbi« bolj
podvržena kot druga. To je zelo provizorična teza, saj bi bilo treba za dokončen odgovor preučiti
vpletenost (kakršnega koli) predsodka v znanstvene koncepte.
16 In tudi, kako to merimo in izmerimo. Dober primer je biološki determinizem oz. dednostne
interpretacije inteligenčnostnega količnika v predpreteklem in preteklem stoletju, kar je pod-
robno obdelal S. J. Gould v svojem delu Za-mera človeka (2000). Gould to označi kot »poglavit-
no zlorabo znanosti v tem [tj. dvajsetem] stoletju« (Gould, 2000: 177).
