Page 115 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 115
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
Razsežnosti potencialno škodljivih vsebin in tveganj v situacijah, pove-
zanih z izdelki in storitvami IKT oziroma novimi mediji, se obravnavajo v
različnih okvirih, pretežno naddržavnih. Tako so tudi raziskave, narejene
v Sloveniji, opravljene praviloma v sklopu raziskovalnih programov in pro-
jektov EU. Pričujoče dejstvo ima tako svojo dobro kot slabo stran. Meto-
dološko so te raziskave lahko sporne, kljub temu pa imajo rezultati strate-
ško vrednost; delujejo v prid argumentaciji za izboljšanje politik v znano-
sti in na drugih področjih obravnave, predvsem v sferi regulacije potencial-
no škodljivih vsebin in novomedijskih odnosov. Tako na primer že navede-
na raziskava Eurobarometra z naslovom Towards a Safer Use of the Internet
for Children in the EU – a Parents’ Perspective kaže na nadpovprečno izpo-
stavljenost slovenskih otrok potencialno škodljivim vsebinam interneta in
mobilne telefonije ter drugim tveganjem, kar bi moralo pomeniti motiv za
vlaganje v raziskave in oblikovanje učinkovitih mehanizmov informiranja
za starše in otroke ter instanc reguliranja. V skladu z rezultati si starši pri
vzgoji in informiranju svojih otrok glede tveganih razmerij IKT v povpre-
čju želijo kvalitetnejši pouk na področju interneta, več kampanj osveščanja
v zvezi s spletnimi tveganji, boljše informacije in nasvete za starše na sple-
tnih straneh, ki jih obiskujejo otroci, strožjo regulacijo za industrijo, ki iz-
daja spletne vsebine in opravlja spletne storitve, kontaktne točke za indivi-
dualne nasvete staršem in otrokom o varni rabi interneta, boljši dostop in
delovanje nadzornega softvera, organizacijo usposabljanja staršev s strani
nevladnih organizacij, vlade in lokalnih oblasti. Odstotek slovenskih star-
šev, ki so prepričani, da bi vsaj en sklop od navedenih aktivnosti in ukre-
pov močno pripomogel k uresničevanju njihove odgovornosti, je precej viš-
ji od povprečja EU (SI: 56 %, EU: 48 %). Hkrati pa je delež slovenskih star-
šev, ki poznajo prijavno točko za sporne vsebine, najnižji v EU (Eurobaro-
meter, 2008: 54, 59).
Obravnavane pregledne sociološke in socialnopsihološke raziskave z ve-
likimi zajemi statističnih podatkov običajno poleg državljanskih, spolnih
in starostnih kategorij otrok in mladih vključujejo tudi nekaj drugih vari-
abel, na primer starševske računalniške kompetence. Kategorije so samou-
mevne, tj. neproblematizirane, tudi sam pojem otroka v funkciji razisko-
valne kategorije najpogosteje implicira normo, nepolnoletno osebo v sta-
rosti do 18 let, čeprav je zgornja starostna meja, s katero v nekaterih nor-
mativnih dokumentih, ki se nanašajo na (novo)medijska razmerja, zame-
jimo otroštvo, pogosto nižja; po drugi strani pa se otroštvo podaljšuje on-
kraj polnoletnosti, aktivnost v odnosu do novih medijev pa se začenja zelo
zgodaj, precej pred šolo. Toda izbor starostnih kategorij najpogosteje ni ar-
Razsežnosti potencialno škodljivih vsebin in tveganj v situacijah, pove-
zanih z izdelki in storitvami IKT oziroma novimi mediji, se obravnavajo v
različnih okvirih, pretežno naddržavnih. Tako so tudi raziskave, narejene
v Sloveniji, opravljene praviloma v sklopu raziskovalnih programov in pro-
jektov EU. Pričujoče dejstvo ima tako svojo dobro kot slabo stran. Meto-
dološko so te raziskave lahko sporne, kljub temu pa imajo rezultati strate-
ško vrednost; delujejo v prid argumentaciji za izboljšanje politik v znano-
sti in na drugih področjih obravnave, predvsem v sferi regulacije potencial-
no škodljivih vsebin in novomedijskih odnosov. Tako na primer že navede-
na raziskava Eurobarometra z naslovom Towards a Safer Use of the Internet
for Children in the EU – a Parents’ Perspective kaže na nadpovprečno izpo-
stavljenost slovenskih otrok potencialno škodljivim vsebinam interneta in
mobilne telefonije ter drugim tveganjem, kar bi moralo pomeniti motiv za
vlaganje v raziskave in oblikovanje učinkovitih mehanizmov informiranja
za starše in otroke ter instanc reguliranja. V skladu z rezultati si starši pri
vzgoji in informiranju svojih otrok glede tveganih razmerij IKT v povpre-
čju želijo kvalitetnejši pouk na področju interneta, več kampanj osveščanja
v zvezi s spletnimi tveganji, boljše informacije in nasvete za starše na sple-
tnih straneh, ki jih obiskujejo otroci, strožjo regulacijo za industrijo, ki iz-
daja spletne vsebine in opravlja spletne storitve, kontaktne točke za indivi-
dualne nasvete staršem in otrokom o varni rabi interneta, boljši dostop in
delovanje nadzornega softvera, organizacijo usposabljanja staršev s strani
nevladnih organizacij, vlade in lokalnih oblasti. Odstotek slovenskih star-
šev, ki so prepričani, da bi vsaj en sklop od navedenih aktivnosti in ukre-
pov močno pripomogel k uresničevanju njihove odgovornosti, je precej viš-
ji od povprečja EU (SI: 56 %, EU: 48 %). Hkrati pa je delež slovenskih star-
šev, ki poznajo prijavno točko za sporne vsebine, najnižji v EU (Eurobaro-
meter, 2008: 54, 59).
Obravnavane pregledne sociološke in socialnopsihološke raziskave z ve-
likimi zajemi statističnih podatkov običajno poleg državljanskih, spolnih
in starostnih kategorij otrok in mladih vključujejo tudi nekaj drugih vari-
abel, na primer starševske računalniške kompetence. Kategorije so samou-
mevne, tj. neproblematizirane, tudi sam pojem otroka v funkciji razisko-
valne kategorije najpogosteje implicira normo, nepolnoletno osebo v sta-
rosti do 18 let, čeprav je zgornja starostna meja, s katero v nekaterih nor-
mativnih dokumentih, ki se nanašajo na (novo)medijska razmerja, zame-
jimo otroštvo, pogosto nižja; po drugi strani pa se otroštvo podaljšuje on-
kraj polnoletnosti, aktivnost v odnosu do novih medijev pa se začenja zelo
zgodaj, precej pred šolo. Toda izbor starostnih kategorij najpogosteje ni ar-
