Page 119 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 119
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
dobna družbena razmerja in razlike v moči nosilcev in nosilk različnih
diskurzov je tudi konfrontacija diskurza o svobodi izražanja s strani in-
dustrije zabave s pornoproducenti in distributerji na čelu in diskurza, ki
uveljavlja načela človeške integritete in človekovih pravic otrok in žensk
onkraj spopada med »puritansko moralno večino« in »liberalnim« to-
kom. A slednji, in ne ta domnevna »moralna večina«, je najbolj vpliven.
Nosi ga vladajoči princip, ki oblikuje aktualno dominantno držo; na
tem mestu jo imenujemo morala laissez faire. Morala, kot implicirano,
ne more biti oziroma ni več zgolj v oblasti krščanske provenience, opre-
deljena je kot specifična naravnanost v okviru različnih etičnih siste-
mov, ki niso več vrednotno tradicionalno pogojeni (prim. Šribar, 2007).
Dimenzija družbene škode zaradi potencialno škodljivih vsebin in
odnosov (novih) medijev v segmentu otrok in mladoletnih v EU ne do-
sega širokih teoretskih tematizacij, znanstvenih obravnav in nekaterih
ponekod drugod že uveljavljenih strokovnih aplikacij; navedeno velja še
posebej za Slovenijo. Analitični pristopi v znanosti in stroki v določe-
nih primerih evidentno izražajo neobčutljivost za socializacijske vidi-
ke obravnavanih vsebin na ravni spola, seksualnosti in nasilja. Tako na
primer se v kriminalističnem in empiričnem sociološkem govoru o por-
nografiji in konstrukcijah nasilja v izdelkih in storitvah IKT poudar-
ja »ekstremna« pornografija, ki vključuje otroško pornografijo in »ek-
splicitno« pornografsko gradivo (na primer Wall, 2007: 103). Izhodi-
šče je potemtakem še vedno »obscenost« v tradicionalnem pomenu, ki
predpostavlja moralo kot občo družbeno vedenjsko normo, ukoreninje-
no v krščanski religiji.
Koncept zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivi-
mi vsebinami, uveljavljen v pravnem diskurzu, in prevladujoča razisko-
valna konceptualizacija »tveganj«/potencialne škode v novomedijskih
razmerjih omogočata vrsto pristopov, med njimi tudi tiste prevladujo-
če, ki so povezani z epistemološko tradicionalnimi pojmovanji družbe-
ne strukture. Teme spola in spolne enakosti na področju seksualnosti
skupaj z vlogo diskriminatornih tradicionalnih ospoljenj in diskrimi-
natornih konstrukcij nasilja in pornografije ter njihovim učinkom v se-
gmentu otrok in mladoletnih so zato v analizi marginalizirane. To pa je
manko, ki bi ga bilo z namenom vzpostavljanja celovite znanstvene plat-
forme za obravnavo in uravnavanje fenomena treba nujno zapolniti. Na
ta način bi se vzpostavila platforma za širjenje strokovnega znanja, ki bi
se moralo uveljavljati tako v pedagoškem procesu na ravni kompetenc
dobna družbena razmerja in razlike v moči nosilcev in nosilk različnih
diskurzov je tudi konfrontacija diskurza o svobodi izražanja s strani in-
dustrije zabave s pornoproducenti in distributerji na čelu in diskurza, ki
uveljavlja načela človeške integritete in človekovih pravic otrok in žensk
onkraj spopada med »puritansko moralno večino« in »liberalnim« to-
kom. A slednji, in ne ta domnevna »moralna večina«, je najbolj vpliven.
Nosi ga vladajoči princip, ki oblikuje aktualno dominantno držo; na
tem mestu jo imenujemo morala laissez faire. Morala, kot implicirano,
ne more biti oziroma ni več zgolj v oblasti krščanske provenience, opre-
deljena je kot specifična naravnanost v okviru različnih etičnih siste-
mov, ki niso več vrednotno tradicionalno pogojeni (prim. Šribar, 2007).
Dimenzija družbene škode zaradi potencialno škodljivih vsebin in
odnosov (novih) medijev v segmentu otrok in mladoletnih v EU ne do-
sega širokih teoretskih tematizacij, znanstvenih obravnav in nekaterih
ponekod drugod že uveljavljenih strokovnih aplikacij; navedeno velja še
posebej za Slovenijo. Analitični pristopi v znanosti in stroki v določe-
nih primerih evidentno izražajo neobčutljivost za socializacijske vidi-
ke obravnavanih vsebin na ravni spola, seksualnosti in nasilja. Tako na
primer se v kriminalističnem in empiričnem sociološkem govoru o por-
nografiji in konstrukcijah nasilja v izdelkih in storitvah IKT poudar-
ja »ekstremna« pornografija, ki vključuje otroško pornografijo in »ek-
splicitno« pornografsko gradivo (na primer Wall, 2007: 103). Izhodi-
šče je potemtakem še vedno »obscenost« v tradicionalnem pomenu, ki
predpostavlja moralo kot občo družbeno vedenjsko normo, ukoreninje-
no v krščanski religiji.
Koncept zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivi-
mi vsebinami, uveljavljen v pravnem diskurzu, in prevladujoča razisko-
valna konceptualizacija »tveganj«/potencialne škode v novomedijskih
razmerjih omogočata vrsto pristopov, med njimi tudi tiste prevladujo-
če, ki so povezani z epistemološko tradicionalnimi pojmovanji družbe-
ne strukture. Teme spola in spolne enakosti na področju seksualnosti
skupaj z vlogo diskriminatornih tradicionalnih ospoljenj in diskrimi-
natornih konstrukcij nasilja in pornografije ter njihovim učinkom v se-
gmentu otrok in mladoletnih so zato v analizi marginalizirane. To pa je
manko, ki bi ga bilo z namenom vzpostavljanja celovite znanstvene plat-
forme za obravnavo in uravnavanje fenomena treba nujno zapolniti. Na
ta način bi se vzpostavila platforma za širjenje strokovnega znanja, ki bi
se moralo uveljavljati tako v pedagoškem procesu na ravni kompetenc
