Page 118 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 118
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
ju, ki pa je s področja kazenskega prava. Kazenski zakonik v obravnavi
pornografske škode strukturira segment na dve skupini. Prva skupina v
starosti do 15 let je opredeljena v razmerju do diseminacije porna in do-
stopa do predstav, ki so pornografske. Druga skupina v starosti do 18 let
(»mladoletna oseba«) se vzpostavlja v odnosu do vključenosti oziroma
skozi zlorabo v produkciji in diseminaciji pornografskih ali drugačnih
seksualnih materialov (KZ 1 2008, 176 čl.).
Pričujočo predstavitev lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se poten-
cialna škoda ne veže zgolj na starost in na vrsto vsebin, temveč tudi na
značaj potencialnega oškodovanja, njegovo intenzivnost oziroma sto-
pnjo in na določene, široko sprejete domneve o lastnostih otrok in mla-
doletnih. Pravnonormativne tematizacije implicirajo idejo o individual-
ni škodi, četudi se z navedenimi predpostavkami nanašajo na družbeno
skupino. V nasprotju s takim pristopom pa je po drugi strani že dolgo
priznan (tudi v posameznih legislativah in jurisdikcijah) koncept druž-
bene škode, zlasti v povezavi z etnično diskriminacijo in pornom iz per-
spektive spolov. Uveljavljajo ga strateški dokumenti, na primer resolu-
cija Evropskega parlamenta, ki definira pornografijo skozi njen učinek;
žanr opredeljuje kot mehanizem vzdrževanja neenakega položaja žensk
v družbi (EP 1993, PV, PE 177.1241993, 57, v Baer, 1996: 56). Enako se
v kanadski jurisdikciji, na primer, referenčne sodbe sklicujejo na škodo,
povzročeno družbeni skupini (Šribar, 2006: 15, 160). Čeprav je v pri-
merjavi s slovensko ta sodna praksa drugače koncipirana, ju je na podro-
čju regulacije pornografskih in drugih potencialno škodljivih, diskrimi-
nacijskih in sovražnih vsebin in odnosov dominantne koncepte zagoto-
vo možno in tudi nujno soočati.
Družbeno napredne obravnave in upravljanja pornografije in kon-
strukcij nasilja so utemeljene v izvorih filozofije liberalizma. Ta odkri-
va pomen družbenih pogojev možnosti za enakost v kompetitivnosti
na področju diskurzov (Mill, 1993) – dokler ti niso ustvarjeni, je tre-
ba upoštevati premoč komercialnih diskurzov o spolnosti in nasilju ter
njihovo performativno silo; ukrepi potemtakem morajo biti naravnani
v prid šibkejšim družbenim skupinam in k omejevanju močnejših. Tudi
tradicionalne tirade o pravici do svobode izražanja pornografske spol-
nosti in drugih diskriminacijskih in sovražnih vsebin je treba soočiti z
načelom enakih možnosti različnih družbenih skupin. Gre za nasprotu-
joče si principe človekovih pravic, pri čemer imajo nekateri med njimi
manj izhodiščnih možnosti za uveljavljanje (Easton, 1994). Glede na so-
ju, ki pa je s področja kazenskega prava. Kazenski zakonik v obravnavi
pornografske škode strukturira segment na dve skupini. Prva skupina v
starosti do 15 let je opredeljena v razmerju do diseminacije porna in do-
stopa do predstav, ki so pornografske. Druga skupina v starosti do 18 let
(»mladoletna oseba«) se vzpostavlja v odnosu do vključenosti oziroma
skozi zlorabo v produkciji in diseminaciji pornografskih ali drugačnih
seksualnih materialov (KZ 1 2008, 176 čl.).
Pričujočo predstavitev lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se poten-
cialna škoda ne veže zgolj na starost in na vrsto vsebin, temveč tudi na
značaj potencialnega oškodovanja, njegovo intenzivnost oziroma sto-
pnjo in na določene, široko sprejete domneve o lastnostih otrok in mla-
doletnih. Pravnonormativne tematizacije implicirajo idejo o individual-
ni škodi, četudi se z navedenimi predpostavkami nanašajo na družbeno
skupino. V nasprotju s takim pristopom pa je po drugi strani že dolgo
priznan (tudi v posameznih legislativah in jurisdikcijah) koncept druž-
bene škode, zlasti v povezavi z etnično diskriminacijo in pornom iz per-
spektive spolov. Uveljavljajo ga strateški dokumenti, na primer resolu-
cija Evropskega parlamenta, ki definira pornografijo skozi njen učinek;
žanr opredeljuje kot mehanizem vzdrževanja neenakega položaja žensk
v družbi (EP 1993, PV, PE 177.1241993, 57, v Baer, 1996: 56). Enako se
v kanadski jurisdikciji, na primer, referenčne sodbe sklicujejo na škodo,
povzročeno družbeni skupini (Šribar, 2006: 15, 160). Čeprav je v pri-
merjavi s slovensko ta sodna praksa drugače koncipirana, ju je na podro-
čju regulacije pornografskih in drugih potencialno škodljivih, diskrimi-
nacijskih in sovražnih vsebin in odnosov dominantne koncepte zagoto-
vo možno in tudi nujno soočati.
Družbeno napredne obravnave in upravljanja pornografije in kon-
strukcij nasilja so utemeljene v izvorih filozofije liberalizma. Ta odkri-
va pomen družbenih pogojev možnosti za enakost v kompetitivnosti
na področju diskurzov (Mill, 1993) – dokler ti niso ustvarjeni, je tre-
ba upoštevati premoč komercialnih diskurzov o spolnosti in nasilju ter
njihovo performativno silo; ukrepi potemtakem morajo biti naravnani
v prid šibkejšim družbenim skupinam in k omejevanju močnejših. Tudi
tradicionalne tirade o pravici do svobode izražanja pornografske spol-
nosti in drugih diskriminacijskih in sovražnih vsebin je treba soočiti z
načelom enakih možnosti različnih družbenih skupin. Gre za nasprotu-
joče si principe človekovih pravic, pri čemer imajo nekateri med njimi
manj izhodiščnih možnosti za uveljavljanje (Easton, 1994). Glede na so-
